V rumenem časopisju sem prebrala, da se je poročil Cime iz prve Sanjske ženske. Bravo, končno spet eden, ki se mu poroka ne zdi nepotreben papir in zapravljanje časa in (ali) denarja! Sem se pa kar nasmehnila ob podatku, da sta in ženin in nevesta svojemu prvotnemu priimku, dodala še priimek drugega zakonskega partnerja. Po tem sistemu jaz danes ne bi bila Saša Gerčar, ampak Saša Ermenc Gerčar in Tomaž bi bil Tomaž Gerčar Ermenc. Super, sem za enakopravnost! Točka za napredno misleče moške in emancipirane ženske! Le zakaj bi morale vedno ženske spreminjati svoje priimke?

A tu nastane dilema okrog priimkov otrok. Le kako bi se potemtakem pisal najin Jaka? Jaka Ermenc Gerčar? Ali Jaka Gerčar Ermenc? Vrstni red je tudi pomemben, kajne?

In če bi bili nekoč tako “napredni” tudi najini starši, bi bil Jaka Gerčar Ermenc Kastelic Šumen? In kateri priimek na katero mesto? Ufff! Bognedaj, da bi se Jaka poročil z mladenko, ki bi izhajala iz podobno misleče družine in bi bila Anja Novak Muhamedinović Kregar Milošević? Morda pa bi na tej stopnji lahko skupaj skovala že nov priimek sestavljen iz začetnih črk le teh?

Jojmene, kakšna pomembnost tile priimki! Poznam kar nekaj vrstnic, ki so bile pri 25-ih, ko so se poročile, straaaaaašaaansko znane pod svojim dekliškim priimkom …no, vsaj v tistem lokalu, kjer so v študentskih letih stregle kavo in seveda ni šlo drugače, kot da so ta svoj “veleznani” priimek ponesle s sabo tudi v zakon. Sicer pa nikoli ne veš ..oz. očitno veš, da se lahko po nekaj letih zakon tudi razdre in tako ti ostane vsaj priimek, če ti že mož zbezlja z drugo …

ki pa morda nima tako pomembnega priimka :)