Kino spet! :)

Sončna svetloba

Tokrat vsaj ni bil film, ki je prvenstveno namenjen otrokom. Čeprav sem si ga tudi tokrat ogledala na Jakovo pobudo. Film Sončna svetloba je znastveno fantastični triler. Film je tokrat imel edini termin ob 22:10, ker pa je bila sobota, ker se dan počasi daljša in ker se je Jaka dopoldne pridno učil, smo sklenili, da je po Tomaževem žrtvovanju in posledičnem skakanju po bazenu čas, da tudi jaz izpolnim nekaj svojih starševskih funkcij. Zato sva Jaka in jaz odpujsala proti Koloseju.

Zgodba je … hmm…… filmski Big Brother. Ja, tako nekako ….začne se tako kot v BB, ko so vsi akterji izbrani, pogodbe podpisane in jih zaprejo v “kletko”. Tokrat je stanovanje v nekem vesoljskem plovilu. Kandidatov je malce manj …mislim ..ker nisem štela ne enih ne drugih. Namesto Brata je v filmu njegov prestol zasedla Big Sister, čeprav bi jaz imenu Icarus (Ikar) prej prisodila moški glas. Tudi tukaj v filmu ima ekipa zbranih podobne psihotične težave, kot osebki zbrani v hiši za Bežigradom …. In konec koncev je tudi selekcija tistih, ki ostajajo v kletki dlje časa se dogaja na podoben način. Ne, ne, tukaj ne glasujejo gledalci, pa vendar se število preostalih nekako manjša iz scene v sceno :)

Ne me napačno razumeti, film mi je bil všeč, za razliko od Big Brotherja, ki sem ga bila zmožna gledati le kakšne 3x po 5 minut. Predvsem je zanimiv pristop, kjer se za razliko od ostalih podobnih ekspedicij (Core) zadeva začne že v vesolju in vse do zadnje minute film ne prikazuje nobenih zemeljskih dogodkov.

Ideja o umiranju sonca vsekakor da misliti in film bi z moje strani dobil 9 (od 10 možnih), če ga v zadnji četrtini ne bi pokvarili z neko neumno različico nekakšne čudne srhljivke. V zadnjem delu filma se zadeva razpleta skozi lik, ki po moji oceni pokvari celoten vtis filma in mu zbije oceno na 7.

Jaka je bil nesporno najmlajši v dvorani, kar pa sicer ne pomeni, da film ni primeren za otroke. Seveda morajo biti otroci starejši od 10 let. Itak pa menim, da mlajši tega filma najbrž niti ne bi razumeli.

Jaka grozljivk ne mara in jih nikoli ne gleda pa vendar je tukaj film spremljal do konca ter mi zatrdil, da v filmu res ni bilo nič strašnega. Mogoče res ne, sploh v primerjavi s situacijo zunaj dvorane. Nisem imela pojma, kaj se dogaja v BTC-ju ob vikendaških nočnih urah. Srhljivo. Trenirkarji, ki so po novem oblečeni v prevelike kavbojke, ženske z majicami za petletne otroke …. stojijo, sedijo, … ležijo na stopnicah, pijano, skozlano …..Halo?! Z Jakom sva tekla do avtomobila in si oddahnila šele, ko sva imela BTC že močno za ritjo. Od sedaj le še v matinejo :) !