Sonce je pripekalo in mi, ki smo končno uspeli priti do morja, smo odvrgli svoje cunjice in se veselo nastavljali žarkom. Ne, jaz ne maram poležavanja in če že, potem med tem raje nategujem ušesa in prisluškujem pogovorom sosednjih kopalcev. :)

Zraven mene mama s triletnim nagcem. Saj veste uni mali fantalin, ki še ne komplicira okrog kopalk.
Stoji pred mamo, se drži za lulčka in razmišljujoče povpraša:
“Mama, a so to moji možgani?”
“Ne, miško, ne še” mu odgovori njegova izkušena mama.