Preden pohvalim film, moram izreči vso hvalo igri Anthony Hopkinsa. Resda sem ga gledala precej od blizu, dvorana je bila namreč skoraj razprodana in z Jako sva sedela v četrti vrsti. In iz četrte vrste vidiš obraze na ekranu zelo zelo od blizu.

Tisti Anthonyev pogled, kjer smo že pri Jagenjčkih vsi obmolknili, je tukaj ponovno prepričal. Seveda Anthony Hopkins ponovno igra negativca in to naredi tukaj s tako prepričljivostjo, da sem celo jaz, ki ponavadi v filmih ne navijam za dobre, tokrat držala pesti, da bi good guy prišel v bolnico pravočasno in preprečil, da Anthony Hopkins svoji ženi (filmski seveda) odklopi naprave, ki jo še držijo pri življenju.

Film poln napetosti, z nekaj izjemno duhovitih vložkov, zanimivo zgodbo in seveda krasnim razpletom. Kaj hočem, pač ljubim dobre konce.

Naš Jaka je na poti domov rekel: “škoda, da Hopkins ne bo več dolgo tako dober…”
“A??”
“Ja, star je … kon’c bo kmal’ z njim.”

Ja, najbrž res. Naj pohitijo in še kaj posnamejo preden ga zvije išijaz in sladkorna.