Saša Gerčar

Zadnjič se pogovarjam z Jako o tem, kje vse smo že bili, kaj videli na svetu in kam bi še šli in naš mali popotnik, ki potovanja nadvse ljubi, mi razloži, da mu je v Parizu bilo zelo všeč in bi še kdaj šel, London je njegovo najljubše evropsko mesto in je zakon, všeč mu je bil Amsterdam, Bruselj in Bruges, kar smo videli lani, Barcelona seka, pravi,

Amerika je pa sploh zakon in si želi tja še kdaj v bližnji prihodnosti, rad bi videl še Grčijo, tudi Portugalska ga zanima, vendar pravi, da če bi mu nekdo rekel, da mora s potovanji ta trenutek prenehati, bi brez vseh teh krajev preživel, vendar pa nikakor ne bi prenesel, če nikoli več ne bi mogel iti v svoj Lignano.

Lignano je očitno nekaj, kar pri njem obuja lepe spomine na mladost in ta občutek bo pri njem ostal večno. Podobno, kot se moja generacija razneži ob omembi Trsta. Trst najbrž danes ni več tisto obljubljeno mesto, kot ga še vedno vidim jaz, ki sem za odhod tja zbirala celoletno žepnino in se širokega nasmeha vračala domov kakšnim novim puloverjem in kavbojkam znamke Levis ali Rifle. Pred nekaj leti smo imeli v Portorožu nek interni seminar za naše zaposlene in nanj povabili tudi našega ameriškega šefa. Za prosto popoldne smo si omislili izlet v Trst in naš šef se nikakor ni mogel načuditi, kaj nas vleče v to industrijsko (peljali smo se namreč mimo rafinerij), umazano in prav nič posebej lepo mesto, ko pa prihajamo iz čudovite Slovenije. Spomini, najbrž.

Torej tudi nas v Lignano vodijo spomini. Včasih se odpravimo le na kavico in sprehod, drugič na dan preživet na plaži, tretjič na podaljšan vikend, tokrat pa smo tako kot vsake počitnice tam ponovno preživeli 1 teden brezskrbnih poležavajočih počitnic.

Zadnja leta se nam pridružuje še Jakova 2 leti starejša sestrična in po raznih različicah bivanja v kampih, se sedaj redno odločamo za najem kakšnega apartmaja. Zadeva deluje podobno, kot na smučanju …. stanovanj v večjih stavbah, manjših hišah z nekaj stanovanji, posebnih bungalovih, večjih vil … je na pretek.

Vsako leto izberemo nekaj drugega …. pa ne zato, ker ne bi bili z zadnjim izborom zadovoljni, ampak zato, ker sem jaz tip, ki nerad planira za mesece vnaprej in se vržem na izbiranje ustreznih namestitev kakšen teden ali dva pred našim odhodom in takrat je izbor pač manjši.

Tokrat je bil naš izbor slabši, kot lani. Izbirala sem sicer podobno kot lani; stanovanje za 5 ali 6 ljudi, kjer je v opisu zapisano, da imajo poleg kuhinje in jedilnice na razpolago še 2 ločeni spalnici. Iskala sem apartma v Lignano Pineti, ker je ta predel mirnejši in v veliki večini bolj spalne narave in ima le manjši predel namenjen nočni zabavi. In iskala sem nekaj, kar bi imelo lasten majhen vrtiček, kamor lahko pospravimo kolesa, saj se tja obvezno odpravimo s kolesi, saj nam je pohajkovanje po Lignanu, ki je v celoti precej veliko mesto, na način z vetrom v laseh in brez avtomobila, v čisti užitek.

In dobili smo stanovanje veliko kakšnih 60 kvadratov s prostornim dnevnim prostorom (kuhinjo s hladilnikom, zamrzovalno skrinjo, mikrovalovno pečico in plinski štedilnik) , jedilnico z mizo za 6 oseb, kavčem, satelitsko televizijo (500+ programov med katerimi ni niti enega slovenskega, je pa najmanj 20 erotičnih in pa nekaj iraških, palestinskih in podobni turistično potrebni jeziki ) in klimatsko napravo ter dve ločeni spalnici s po dvema posteljama, kopalnico pa s tušem in bidejem.

Cena za stanovanje za celotni teden, ki se je na žalost še vedno štel v sezono je bila 660€ + 3€/dan za klimo, če jo želimo uporabljati.

Ob ponudbi, ki so mi jo poslali je bila priložena slika in opis prostorov in malce zavajajoč podatek o lokaciji stanovanja, ki je bilo v prvem nadstropju nekakšnega dvojčka s skupno 4 stanovanji.

Ker sem na koncu kar po mailu ne nekaj agencij eksplicitno povpraševala po pritličju, ker sem imela v glavi spomin na lanskoletno hiško, ki je imela dve nadstropji, ker je na njihovi ponudbi ni pisalo “1st level” na začetku ponudbe, ampak so ga fino skrili med opisovanje sob in hladilnikov in ta za nas pomemben podatek vtaknili takoj za opisom kuhinje in kopalnice in ker priznam, sem malce površno prebrala vse skupaj, saj sem bila že malce nervozna, ker je bilo vse precej zasedeno, sem sklepala, da 1st level ustreza opisovanju sob, ki se nahajajo v zgornjem nadstropju in bomo dobili celotno polovico dvojčka z atrijem in balkonom.

Ja, ja ….malo morgen. Dobili smo le četrtino hiše in sicer tisto stanovanje v zgornji desni polovici. Vsi balkoni in atriji ali kakor koli se je že reklo tistemu kar smo vsi stanovalci imeli pred vhodom v stanovanje, so bili obrnjeni v isto smer - na cesto, ki je bila za čuda ena najbolj hrupnih v Lignano Pineti (takoj za tisto, kjer se nahajajo vsi lokali in trgovine).

V stanovanju pod nami je bila neka “normalna” italijanska družina … OK to je bilo še vzdržljivo, v levi polovici hiše pa sta bili dve žurerski skupini. In od teh dveh je ta hujša bila naša bližnja soseda. Torej tista skupina, s katero smo si dobesedno delili tisti dvokvadratni “balkonovhod”, je bila skupina osmih kakšnih dvajsetletnih Italijanov. Poleg tega, da so bili itak po italijansko glasni, da je vseh osem večino časa presedelo na “balkonovhodu” in tam ubijali na litre pirovskih piksen, so fantje prihajali iz Udin, ki so praktično poleg Lignana in ustrezno temu očitno poznali pol soseske, ki se je kot nalašč vsak večer noč sprehajala po naši ulici. Seveda so morali oblajati vsako bejbo in to kar direktno iz balkona na cesto in to ob kakršni koli uri že. Na srečo jih je neka starejša italijanska dama po prvi prežurirani noči, pošteno spucala in tako so naslednje noči po polnoči stanovanje zapuščali in se vanj vračali ob 5h ali 6h zjutraj.

Glede opreme stanovanja pa takole; se sicer sliši kar solidno, kadar se opremo bere na ponudbi, na spletni strani ali v katalogu, vendar je potrebno vedeti, da 95% apartmajev, ki jih agencije dajejo v najem za počitnikovanje, le te opremljajo z rabljenim pohištvom, ki ga najbrž nabavijo iz druge roke, tako da kakšnih italijansko designersko, moderno ali okusno opremljenih prostorov ni za pričakovati.

Dobra stran letošnje lokacije je bila bližina plaže. Le kakšne 3 min hoje po lepo urejeni poti. Slaba stran pa je bila ta, da smo imeli večino časa dež in se na plažo itak nismo pogosto odpravili. Dobro je bilo tudi to, da je je bilo v ceno najema všteto tudi mesto na plaži. Prejšnja leta smo skoraj vedno plačevali kakšnih 10€ na dan za najem fiksno stoječe marele s po dvema ležalnikoma. Mama Saša namreč ne mara cvrenja na soncu. Mama Saša si na plažo vzame knjigo, jo tam v senčki prebira in skorajda ne gre v vodo. Sicer obožuje plažo v Lignanu, ki ima večino plažo čisto, urejeno in lepo razparcelirano na področje okrog ene marele in dveh ležalnikov in na ta način nam ni potrebno že ob 7h zjutraj polagati brisače na konček, ki bi ga želeli imeti zase in tudi kasneje ti noben Čeh ne rine svojih nog v tvoja usta, saj so marele lepo zabetonirane in fiksne …nema mrdanja levo desno pa nošenja svojih šotorov na plažo! Mama Saša se lepo namesti na udoben ležalnik, ki ima celo poseben senčnik le za področje glave, okrog fiksne in dokaj velike marele, ki ima koleno za nagib, ko se sonce spusti nižje, je še priročna mizica, kamor mama odloži očala, kreme za sončenje in kakšno sadje, na kavico pa itak gre v bližnji lokal. No, tudi tega bonus letos nismo izkoristili v polni meri, saj ko ni ravno deževalo, tudi marele nismo ravno potrebovali, kajti sonca skoraj ni bilo videti.

Sva pa letos zaradi bližine plaže, midva s Tomažem, zjutraj obula tekaške superge in hajd na tek po plaži. Čisti užitek! Nepolni meter od morja, po mivki, ki je ravno prav kompaktna in ravno prav mehka, kjer srečuješ še druge podobno usekane frike, nama je zaradi vremenskih težav le 3x uspelo preteči …. ma, ne vem koliko km….tekla sva vsakič po 30 minut, jaz z malce bolj umirjenim tempom, Tomaž malce bolj agresivno.

Sklepi za naslednje leto: gremo prvi teden ali zadnji teden počitnic (letos smo planirali zadnji pa se nam zaradi službenih obveznosti ni izšlo), rezervirala bom vsaj 1 mesec vnaprej, še s kakšnim dodatnim vprašanjem agenciji se bom prepričala, če je ponujena zadeva res hiška, kjer imamo naslednjega soseda vsaj 10m stran, ki je locirana v naselju, ki nima lepo tlakovane peš poti, ki vodi do lokalov in plaže, pred tem bomo nabavili prtljažnik, ki paše na naš avto in vzeli 4 kolesa. Tokrat smo ugotovili, da imamo težavo s kolesi 1 dan pred odhodom in v avto kar v prtljažnik na srečo strpali vsaj 2 kolesa. S sabo bomo prinesli vsaj dve teflonski posodi (letos pozabila) in kakšen palični mešalnik (letos imela),

…. pa teden dni prej bomo vsak večer molili ali pa plesali indijanske plese, da nam bo sonce bolj naklonjeno.