Za gledanje kakršnih koli tekem mi ni bilo nikoli preveč mar, nekakšna izguba časa se mi je zdelo navijanje za nekega namišljenega favorita, ki je favorit le za to, ker prihaja iz istega konca sveta, kot jaz in potem evforično razpoloženje, ki naj bi glede na rezultat, vplivalo na počutje za vsaj naslednje 2 dni …ne, tega nisem nikoli povsem posvojila.

Ne, saj nisem popoln freak, …. prisežem … kdaj pa kdaj si kakšno tekmo ogledam tudi jaz in celo veselo navijam in sem ob zmagi vsaj nekaj trenutkov vesela.

Nekaj let nazaj … no, kakšnih 20 let nazaj …ja, ja, sem pač tako stara že :( sem občasno zahajala v dvorano Tivoli iin si ogledala kakšno košarkarsko tekmo.

Nogomet? Hmja, ne me križati, ampak res mi je popolnoma vseeno za to igro, kjer se igralci precej časa le podijo za žogo, konkretni dosežki, rezultati, goli pa so posejani bolj poredko :) . Za nogomet moram biti res izredno, izredno dobro razpoložena pa še to mora biti na sporedu res kakšen finale kakšnega tekmovanja na svetovnem nivoju.

Podobno je sicer danes že tudi pri večini ostalih športnih tekmovanj, ogledam si res samo še top of the top … le še kakšen finale tekmovanja svetovnega nivoja, če nastopa kakšen “naš” ali “naši”, seveda.

Smučanje? Ga sploh ne povoham, čeprav sem gor rasla odraščala v obdobju Križaja in seveda ob vsakem slalomu ali veleslalomu, v šolo nosila tranzistor majhni prenosni radio in ga poslušala tudi med poukom.

Boks? Bljak …. ne vem, ni mi všeč to pretepanje pa naj bo še tako športno usmerjeno.

Dirke Formula 1? Hudo naporno in v glavnem se mi še danes postavijo pokonci vse kocine že ob zvoku samem, …. tistem ki ga je nekoč ob nedeljskih popoldnevih naš oče tako rad dodal za spremljavo njegovemu smrčanju … jasno, da je revež, po razburljvem štartu, nato pa sila dolgočasnem ponavljanju istega zvoka in bolj ali manj iste slike, kmalu zaspal.

Tenis? No, kdaj pa kdaj sem le pogledala kakšno tekmo. Ne vem točno zakaj, vendar ogled teh tekem me je pomirjal. Skoncentriranost igralcev, tišina v areni, pošiljanje žogice iz ene strani igrišča na drugo, lepo oblečeni igralci, postavni igralci :) ….. najbrž je vse to vplivalo, da so bile teniške tekme vedno moja stalnica, kljub mojem močnemu mnenju o gledanju tekem.

In sedaj me je Bog štrafnil imamo v družini fanta, ki seveda gleda vse po vrsti, kjer je le karkoli, kar že samo diši po športu, poleg tega pa navdušeno trenira tenis. Lani 2x na teden, letos bodo treningi baje celo 3x tedensko, potem pa še vsaj 1x vsak vikend kakšna odigrana partija tenisa s Tomažem. Tenis, tenis, tenis …. stalno je pri nas govora le še o tem. Tekme? Zaenkrat se Jaka turnirjev še ni udeleževal … konec koncev se je šele lani začel s tenisom resno ukvarjati, a to nam ne prizanese s stalnim ogledovanjem jaz ga le slišim v ozadju tenisa po televiziji. Seveda je na vsakem potovanju potrebno iti pogledat tudi kakšna znana igrišča pa četudi za pot tja in nazaj porabimo vsaj polovico časa, ki ga imamo na razpolago za oglede.

Nekako smo bili ob vseh večjih turnirjih, ki so se odvijali v naši bližini, do sedaj zasedeni, včeraj pa ni bilo nobenega izgovora več - morali smo iti v Portorož na turnir WTA Banka Koper Slovenia Open, ženski turnir, kjer je naša igralka Katarina Srebotnika včeraj igrala v pofinalnem dvoboju z argentinko Giselo Dulko. Jasno, zmagala je in danes je na sporedu finalni dvoboj, ki si ga bomo bodo ogledali po televiziji.

Občutki? Super, v bistvu. Uživala v lepem sončnem vremenu, uživala v dobri igri, navijanju za naše :) … prej smo si ogledali še dvoboj dvojic in naše Klepačeve, ki pa je izgubila :( , v družbi mojih dveh in predvsem uživala v navdušenju našega mulčka.

Bomo še šli na tekme.