Grrrrrr! Danes se nam je v podjetju SPET zgodila neljuba napaka. O tem bom kdaj drugič, moram še razmisliti kako odreagirati, kaj narediti in kdaj biti tiho.

Sem absolutna zagovornica napak, kajti kdor dela greši in več ko delaš, večja je možnost napak in bolj, ko si ambiciozen in recimo temu predrzen pri svojem delu, več bo storjenih napak. Jasno in popolnoma sprejemljivo.

Zamislila sem se nad mojo reakcijo na napake. Ne reagiram impulzivno, se ne derem, ne žugam, pravzaprav sem prav prijazna ob takšnih trenutkih. Ampak poznavalci pravijo, da sem na splošno precej zaje..na. No, jaz sicer o sebi nisem nikoli razmišljala tako, ampak tisti, ki to pravijo, bodo že vedeli ;)

Največ dam na mnenje Jake, ki nemalokrat omeni, da ga “stalno kritiziram”. To je baje omenil celo na intervjuju za Sobotno ragljo (Jakov komentar je nekje na 36 minuti posnetka), ko ga je Žiga spraševal glede mojih komentarjev na njegov blog ….. in nato ….hvala, Žiga :) to preden je šlo v javnost pobrisal ;)
Baje ga samo kritiziram in nikoli ne pohvalim. Uf! To ni res, kajti pohvale, objemi, ponos, veselje so v naši hiši stalno prisotni, verjamem pa, da ravno v takšnem razmerju kritika (ki sploh ni mišljena, kot kritika) toliko bolj boli. Kaj npr. je Jaka smatral za kritiko?

  • Ko je marca 2007 odprl svoj novi blog, se je bal, da je premlad in da mu sistem ne bo dovolil registracije, zato se je pri vnosu letnice rojstva postaral za eno leto. Tega ne bi niti opazila, če ne bi ob opisovanju samega sebe tej “laži” sledil in napisal, da je dvanajstletni fant …… Moja kritika je bila takrat morda le napačno usmerjena, kajti zapisala sem jo pod komentar, da je on pač enajstletni in ne dvanajstletni fant. Priznam krivdo, (pre)hitro sodim in (pre)hitro odreagiram.
  • enega prvih postov je pisal brez velikih začetnic in brez presledkov za piko ali vejico. Komentar takrat ni šel na blog, ampak direktno njemu. Najbrž preveč direktno, brez olepševanj in zavijanj v celofan. Enostavno sem mu rekla, da sem predvidevala, da zna ločila in veliko začetnico že dovolj učinkovito uporabljati in da to ni le za kontrolke v šoli, temveč se lahko uporablja tudi na blogu. Spet so udarila moja visoka merila! Že tako piše dovolj zrelo in lepo, ampak jaz bi še več in še bolje :)
  • naslednja kritika je letela na njegov post, ki je bil sestavljen iz tisoč besedic blog. Vsak njegov prispevek sem res z veseljem prebirala in ga glasno brala Tomažu in ga sproti tudi na vsa usta hvalila, ko pa sem naletela na tega, sem izustila le en velik razočaran:”Kaaaaj pa je tooooo?!” Potem je k mojemu mnenju pritegnil še Tomaž in Jaki, ki se mu je zdela ideja kreativna in domiselna so se potočile solze, ki jih je pospremil s komentarjem, da ga samo kritiziram. Spet prehitra sodba ….ja, saj je še otrok in včasih so tudi takšne “neumne” ideje lahko kreativne.

Od tam dalje sem bistveno bolj previdna glede svojih “Asa!” komentarjev in zadevo raje parkrat premislim in razdelam. Pa vendar mi še kdaj uide kakšna kritika za katero nisem vprašana. In tako me Jaka uči tudi zadev, ki jih potrebujem v svoji službi.