Nekateri so enostavno gluhi, mutavi, kakšni celo slepi pa čeprav so njihovi slušni, govorni ali vidni organi v več kot odličnem stanju … ne vem, najbrž imajo prizadet kakšen drug živec ali možganski predel, ki jim ne funkcionira dovolj dobro.

To itak že skoraj vsi, ki berete moj blog veste, da ob vikendih dokaj redno obiščem Šmarno goro. Med najinim vzpenjanjem ali spustom …. predvsem spustom, ko ne dihava, kot … ja, ja ;) se da Tomažu včasih kakšne stare damice ali kakšno malo deco ogovarjati, jaz pa v glavnem nimam talenta za takšno brezciljno nakladanje, zato pa vseeno rada glasno in jasno pozdravim. Nazaj dobim pa …. hmmm … klik z očmi, …. včasih tudi, no, ne smem lagati, včasih tudi kakšen orn’k pozdrav, a večino je bolj v stilu Guten tag i tebi ….

In tako sem enkrat sklenila za tako za test, da bom držala usta skupaj, kot da so zalepljena in čakala, da bom pozdravljena in ne odzdravljena …. in sem štela, 100 mimoidočih, res sem štela, ajde 1 manj ali več, jaz navzdol, oni navzgor in jaz zalepljena usta, na očeh pa temna očala. Pozdravov? En primerek udarnega, glasnega “Dober dan”, je prišel iz moških ust …. tam med 40 in 45 let, eni trije “mmm” od moških spet (ima to kaj za opraviti s tem, da sem ženska? :) ) in dva neznatna kima z glavo. To je to! … od stotih :( !

Ej, jaz se ne dam in obljubim, da bom vztrajno trenirala svoje glasilke in pozdravljala vsakega, ki prikoraka mimo …. mogoče pa kakšnemu počasi le začne delovati tisti odmrli živec za komunikacijo ;)