Jaz se poskušam (in mislim, da mi pogosto uspeva) vedno spustiti na nivo sogovornika in tudi nemetaforično se rada usedem na isto stran mize, četudi včasih izgleda bedasto, ker na drugi strani ne sedi nihče.
Na mizi? No, to ravno nihče ne počne, ampak nisem formalist in če ne bi bilo malce nenevadno in morda celo predrzno, nimam tudi nič proti temu. Jaz se npr. na kakšnem seminarju, če ni dovolj sedežev, tudi usedem na mizo …ali pa na tla, če je sila
Pa npr. tudi hitro ljudi poprosim, da me tikajo. A jaz vikam, dokler mi kdo ne reče oz. me ne povabi na isto stran mize

Zanimiv mi je tvoj zaključni stavek … So ljudje, ki dejansko stremijo k temu, da se potrudijo biti na isti strani mize, a poznam tudi ljudi, ki morajo nujno sedeti na drugi strani mize, da se počutijo uspešne. Kako pa se ob tem počuti tisti tam daaaleč na drugem koncu mize, jih pa bolj malo briga Zmaga ima lahko za vsakogar drug pomen… pa ni nujno da to pomeni nek skupen uspeh, včasih je nekomu že dovolj samo, da je po njegovo Huh, nisem prepričana, če še govoriva o isti stvari

Btw, a komu dovoliš sedeti na tvoji strani mize tudi nemetaforično? Kaj pa na mizi ?