Blog je res terapija in bi ga priporočila vsakemu, ki se spopada s stresnim delom ali pa svoja čustva težko kontrolira1. Danes mi je npr. dvignil pokrovko2 nek naš agent - distributer, stranka whatever že ….

Nekaj kvačka in on bi nekaj preko vrste, malce drugače pa najprej on ful lepo in prijazno, ko jaz sicer prijazno nazaj, ampak da je red, da o tem obvestimo še tega in tega, začne ON vleči stvari iz podstrešja in to takšne “A veš, ko ste takrat leta 2 pa 3 naredili to napako? Pa prejšnji teden ste me tudi o tem napačno obvestili …pa takrat me je ena vaša zaposlena grdo pogledala …..”

Aaaaaa?! To nima nobene povezave s predmetom najine debate, spljoh pa ker tokrat ni v igri nobena napaka, ampak prosiš za “uslugo” - preko reda …grrrr! In če nočem, potem bomo pa packali, kajne?!

Jaz sem itak trmasta in zoprna in ko dobim občutek …pa je res lahko le občutek, kjer dopuščam celo možnost napačnega sklepanja3 …. da hoče nekdo nekaj pogoljufati, zmanipulirati, mogoče le prikrojiti resnico zato, da se sam okoristi, takrat postanem uberzaje**** in takrat se pri meni ne da nič ..njente, nada …

No in očitno imam tokrat za “nasprotnika” zelo močno kolerično žival. Po parih nesramnih mailih, na katere sem seveda vedno mirno4 in ažurno odgovarjala, me je danes ob 9h zjutraj poskusil priklicati.

Nisem bila sama in najin razgovor ne bi bil primeren za kakršna koli tuja ušesa, zato se na klic nisem oglasila.
Ob 9:10 drugi klic.
Jaz še vedno zasedena, zato na hitro natipkam SMS, da ga pokličem kasneje.
On se ne da motit in ob 9:15 dobim tretji klic.
Ob 9:17 četrti klic in
ob 9:18 naslednje sms sporočilo: Svetujem da me pokličeš, najbol je da takoj5

In jaz? Ja seveda, v jok pa na drevo! Uffffff, takšna svarila name zagotovo učinkujejo blažilno in me spremenijo v ubogljivo ovčko.

In tako moja draga stranka danes mene slišala ne bo. Sem mu napisala mail, da se na takšnem nivoju ne želim pogovarjati in da naj me kontaktira le po mailu, če imava kaj konkretnega.

In tako sem službeno “težavo” rešila, saj si bo gospod ohladil živčke in se kasneje zagotovo mirno pogovoril, a kaj, ko se v meni še vedno kadi.

Terapija? Naj delam kaj drugega, kajne!? Jah, ampak danes res ni priporočljivo, da se kdor koli, ki ima kakršno koli težavo …bognedaj, da ga je kje celo kaj polomil …. giblje v moji bližini

Grem na sprehod? Ko pa ne maram mraza in bi me zmrznjena rit spravila le še v slabšo voljo.

In tako sem sklenila, da odprem strani svojega spletnega dnevnika …… prsti kar tečejo po tipkovnici, polovico srda je že zunaj … druga polovica pa bo izpuhtela, ko mi boste poslali kakšen razumevajoč in sočustvujoč komentar.

  1. pa ne mislim na tiste, ki bi se kar naprej smejali [↩]
  2. naglavno [↩]
  3. čeprav se redko, redko zmotim :) [↩]
  4. ja, tam se da it 200x čez in popraviti vse #$**!!$ [↩]
  5. citirano [↩]