Vajena sem mestnega življenja in dokler se nismo preselili na vas, so na naša vrata ob kakšnih posebnih dneh množičneje zvonile le maškare in kakšna mularija, ki ni imela kam s svojim časom. Odkar pa živimo na obrobju Ljubljane, nas vsako leto obiščejo neke druge vrste maškare. V našem okolišu je vpliv cerkve zelo močan in tako otroci vsako leto po novem letu nase navesijo nekakšne halje, zvonijo od vrat do vrat ter zbirajo prispevke. Finančne seveda, tu ne prideš skozi tako zlahka, kot je bilo mogoče pri maškarah, tukaj bonboni ali piškoti ne štejejo.

Od cerkve bi se bilo potrebno učiti, saj marketinške prijeme obvlada bolje od marsikoga.

  • za zbiranje prispevkov aktivirajo otroke. Le kdo ne bi dal denarja prisrčnemu mulčku?
  • našemijo jih v neka oblačila in tako dajo skupinici poseben pečat in znak, da so “njihovi”
  • na našem koncu tile “Sveti trije kralji” ne hodijo naokrog 6. januarja. Ne, takrat veliko ljudi ni več dobiti za domačim ognjiščem. Ne, naši pridejo že takoj po novem letu. So vsi doma in izkupiček je večji. Pa v času praznikov najbrž tudi raje odpirajo vrata.
  • zbirajo za nekaj dobrodelnega. Le kdo ne bi dal za uboge, lačne ali bolne? Pri nas že vsa leta za lačne v Afriki.
  • in za povrh ti v povrat celo nekaj dajo. Na hišna vrata napišejo nekaj meni nerazumljivega ..datum ali kaj … v glavnem vse dokler bomo imeli napis, nas bo Bog ščitil ali kaj? Ja, ja, takoj po tem, ko so odšli so nam tatovi odnesli lučke. Najbrž bi nam kaj več, če ne bi bilo napisa :)

A vseeno me bega kako je z denarjem, ki smo ga prispevali. Baje gre denar za lačne v Afriki. Kaj bliže niso našli nobenih lačnih? Mogoče za Klemna1 ali za tiste v Železnikih2 na katere stavim, da so že vsi pozabili? In kako bodo ta denar spravili v Afriko? Menda ga naš župnik ja ne bo v žepu nesel tja? Najprej ga bo treba “oprati”3 in potem z bančnim nakazilom v črno deželo ….. ja, ja, me prav zanima.

  1. saj vem, da sem žleht [↩]
  2. tukaj pa mislim povsem resno [↩]
  3. ker računa nam za prispevek niso dali [↩]