Mene tenis zanima prav ene toliko, kot breji golobi, a ker je naš mali športni freak in od tega najbolj mahnjen prav na ta šport, se nam te dni dnevi še bolj, kot ponavadi odvijajo v barvah … hmja … ne več tako belega športa.

Moje rahlo enoinpolurno bluzenje ob ponedeljkih, sredah in petkih v najtavečjem najboljšem sosedu je itak že rutina in mi ne predstavlja več težkega stresa niti izpada koristnega časa. Navadili smo se, da nakupujemo le v teh dneh, včasih se tam dobiva celo s Tomažem in ob pitju kavice umirjeno poklepetava, ali pa sama samcata enostavno posedim in prelistam kakšno revijo ali celo berem knjigo.

Ob vikendih je že kar navada, da Jaka in Tomaž rezervirata vsaj kakšno uro teniško igrišče in odigrata kakšno skupno partijo, jaz pa ta čas izkoristim za kakšno pospravljanje ali pisanje bloga :) . Med tednom Jako tudi kdaj prime, da pri mojih starših malce potrenira svoj servism, a da ne boste mislili, da je s tem naša teniška malha polna …. ne, ne, če je le mogoče se tudi na televiziji gleda tenis (če pa ni tega pa se zadovoljimo tudi s košarko, nogometom, odbojko, rokobojko, mnogobojko, nebodigatrebabojko, vseživobojkosamodaješport …).

In te dni se v Avstraliji dogaja nekaj za nas strašansko pomembnega - veliki teniški turnir Australian Open. Ti vragca, Avstralci so časovno 10 ur pred nami in tako se tekme pričnejo za nas sredi noči in končajo tik za tem, ko naš mulc prikolovrati iz šole.

V nedeljo …ups, ponedeljek ponoči … se je cirkus začel in posledično smo mi počeli traparije in zgodilo se nam je to, kar smo zaslužili.

Včeraj je Jaka izdeloval nek plakat za Francoščino in odšel spat šele ob polnoči …. ja, ja, sociali me je treba prijaviti, ker takole mučimo otroka ;) , ampak prisežem, prepričana sem bila, da že davno spi, saj se je lepo zaprl v svojo sobo in prav v tišini rezljal, risal in lepil. No in na koncu preden je mrknil v sanje, je poprosil, da bi ga naslednje jutro zbudili ob pol sedmih zjutraj.

Ja, ja, sem si mislila … malo morgen. A začuda povsem drugače, kot ob običajnih dneh, je na prvi miren opomin, da je ura toliko, kot si je omislil za bujenje, mulc skočil iz postelje in odvihral pred televizijo. Me prav zanima, kako bi to izgledalo, če bi pred poukom moral še malce ponoviti snov, ki bi jo pisali tisti dan.

Poleg tega običajnega bloga ima še takšnega posvečenega športu in te dni nanj1 vsak dan zapiše poročilo iz tenisa. Danes je pisal, pisal in pisal. Baje se je razpisal, kot še nikoli doslej …. iznenada pa krokodilje solze …. WP ga lomi ….. post je izginil. Jah, that’s life! Kakšno uro smo še cmizdili, sedaj pa pišemo znova ;) . Pa hitro, ker obljubila sem, da ga zjutraj zbudim po 8-ih urah spanja in če želi biti pokonci ob pol šestih zjutraj, kot je izjavil, potem se mu minute počasi iztekajo.

Takle mamo, ja!

  1. ali pa mogoče VANJ [↩]