Kako začeti blogati?

Share Button

Pri meni je šlo takole;

Preden sem se lotila bloganja, o vstavljanju slik, linkanju, pisanju tekstov, ki privlečejo več obiskovalcev, oblikovanju izgleda bloga in podobnih zadevah, nisem imela blagega pojma. A odkar pišem, sem spoznala veliko novih stvari1 in danes lahko rečem, da sem bloganju lahko hvaležna za osvojitev novih znanj, ki mi bodo v življenju zagotovo še koristila.

Zadnjič je Zloba na temle krvavem srečanju okarala Hada naj ne govori v Kijaščini, ko je omenjal Akismet in na osnovi kasnejšega pogovora na temo blogoznanstva, sem tudi kasneje razmišljala, da bi bilo resnično potrebno imeti tečaj bloganja za blondinke2 ali pa vsaj blog, kjer bi se kopičile ideje in zapisi namenjeni tistim, ki za Akismet, post, plugin ali vtičnik in podobne nesramnosti, slišimo prvič.

In ker ponavadi začnem prag pometati pri sebi, bom nekaj napotkov zapisala kar tukaj.

Ta npr. je bil bolj kot drugim namenjen meni in povem vam, da mi je že hudo koristil. Npr. sneg sem si na blog namontirala tako, da sem sledila svojim napotkom, ki sem jih do danes že ohinspljoh pozabila.

A preden začnem preveč filozofirati o kodah in vtičnikih naj začnem prav na začetku- Kako si sploh odpreti blog. Kje, kako, zakaj.

Pred časom sem na Janovem blogu naletela na zelo lepo pojasnilo, zato o tej zadevi ne bom izgubljala besed.
Zapisala bi le svoje izkušnje z gostovanji na treh popolnoma različnih opcijah.

  • Najprej sem odprla blog na svoji lastni domeni www.sasagercar.com3. Zakaj? Ne vem, tako so mi svetovali fantje iz Core-a, ki so mi pomagali pri postavitvi in oblikovanju. Očitno so imeli veliko mero zaupanja vame, saj je na ta način zelo težko pridobiti bralce 🙂 Ne, da je težko, praktično nemogoče. Pišeš, pišeš a na vrata ne potrka nihče, ker razen ata in mame itak nihče ne ve, da v poplavi spletnih strani obstaja tudi tvoja.
  • Moj sin Jaka je svoj blog odprl pri e-dnevniku www.prince129.ednevnik.si in v prvi minuti dobil ne le bralce, ampak tudi komentarje Že takoj v prvih dneh ga je k pisanju spodbujala statistika, ki je kazala tudi po 100 klikov na dan in to ne glede na dejstvo, da so teksti pripadali le enajstletnemu fantu, ki najbrž nima kupa zvestih prijateljev in še manj kakšnih zvestih bralcev blogov.
  • Sama sem nekaj tednov za tem poskusila z blogom v WordPressovi blogerski skupnosti. Odločila sem se za blog, kjer bi pisala le o hujšanju in se odločila, da poskusim na drugačen način, kot prvič. Če torej www.hujsanje.wordpress.com danes primerjam s svojo lastno stranjo www.sasagercar.com , se je bilo na WordPressovi strani lažje prebiti iz anonimnosti. Če pišeš bolj pogosto, so tvoji prispevki vidni na seznamih slovenskih WordPressovih piscev in to seveda spet povečuje obisk na strani. In slaba plat? Vse je postavljeno na angleški platformi in tako je potrebno malce več truda in razumevanja nekakšne blogerske terminologije ….saj razni trackback in widget res ne pomenijo kaj veliko v svetu izven bloga  Slabost, ki jo izkušam tudi sama je tudi ta, da je pomoč pri delu z blogom angleško govoreča in se nanje pravzaprav ne obračam, četudi je sila. In pa to, kar izkušam šele sedaj, ko bi od bloga želela več; pri videzu bloga sem zelo omejena. Vtičniki – le tisti, ki ti jih milostno podarijo pri WP, sam ne moreš nič, še na Googlovo analizo se ne moreš priklopiti.
  • In nazadnje sem tudi sama podlegla slovenski blogerski skupnosti in si odprla še en spletni dnevnik. Takrat na e-dnevniku www.saska.ednevnik.si . Razlog za to je bil prvenstveno v tem, da ima e-dnevnik zelo zaprto skupino in je komuniciranje tistih zunaj skupnosti oteženo. Moj sin je imel e-dnevnikov blog, jaz sem želela komentirati in vendar imeti povezavo tudi na svoj blog ….kaj lažjega, kot odpreti svoj novi blog na tem naslovu. Nanj sem prvenstveno želela vpisati le naslov svojega osnovnega in splošnega bloga, vendar kmalu ugotovila, da je e-dnevnik uporabniku zelo prijazna sredina. Največja prednost, ki jo pred drugima dvema močno čutim tukaj je predvsem podpora. Kadar sem imela kakršno koli vprašanje, sem se obrnila na pomoč in vedno zelo hitro dobila enostaven in popolnoma razumljiv odgovor, ki mi je mnogokrat pomagal tudi pri razumevanju za ostala dva bloga.

Moj zaključek bi bil, da si absolutno najprej omislite blog na kateri od slovenskih blogerskih skupnosti in kasneje, če čutite, da vas ta omejuje, prehajajte na ostale možnosti in ne tako, kot jaz od zadaj naprej.

Share Button
  1. tudi takšnih #$!!@””! []
  2. se oproščam vsem svetlolaskam, a tako imenujem tudi sebe, ko mi nekaj ne gre od rok []
  3. tukaj []
  • zdaj pa tuhtam, kako sem jaz zašla na tvoj blog. vem samo, da sem prišla kar lepo direktno na tegale.

  • Mislim, da si pa ti prišla nanj bolj preko vez in poznanstev SmileyCentral.com

  • Ja, prej sem komentar kar zaključila, ker sem predvsem hotela videti, kako bo izgledal komentar s smile-ijem.

    Drugače pa sem želela še to napisati, da si ti do mene prišla po mojem preko Nace ali pa preko informacije od tvojega. Zdi se mi, da mi je čisto, čisto na začetku ..še pred tabo celo pustil en komentar. In potem si se pojavila ti.

  • Jaz pa sem začel z wordpressom in ga imam tudi še zdaj. Nikjer nisem našel kakšnih težav z ureditvijo bloga ali sploh kakšnih.

  • Saša, ne boš verjela, ampak tvoj blog sem res odkrila čisto na začetku in NIHČE mi ni povedal zanj. 😉 Ravno zato si razbijam glavo, kje sem ga že zvohala…

  • Aljaž; super če nimaš težav. Jaz ponavadi nisem zadovoljna, če sem omejena in ker sem tako pri e-dnevniku, kot pri svojem, lahko v glavi dodajala drugo sliko in ob straneh razno razne dodatke, ki sem jih videla kje drugje, me je wordpress omejeval. To je tisto, kar sem imela v mislih.

    Špela; v začetku sem dobila veliko obiska (no, relativno veliko) na račun pomoči edinega prijatelja, ki je že imel blog in me je uvrstil v svojo blogorolo (seznam blogov. ki jih bere on) in na ta račun so nekateri naleteli name pa v zahvalo tekmovanju v direktnem marketingu. Tam sem bila na strani http://www.prvak.si navedena med tekmovalci in zraven je bil link na mojo stran.
    Kasneje, ko sem se pa že prijavila na google in najdi.si pa so me “pajki” že osvojili in veliko ljudi je prišlo do mene, ko so iskali Lignano.
    Sedaj se s podobnimi težavami ukvarjam s korporativnim blogom, ki smo ga odprli pred kratkim. Na http://www.blog.amec.si ne zaide veliko obiskovalcev in pot do stalnih bralcev je kar težka.

  • Se bi kar strinjal, da začetni obisk ni lahko dobiti. In definitivno razno sioli, ednevniki ipd. pripomorejo k temu. Sam se že lep čas trudim in lahko rečem, da zeloooo počasi razste.

    Bi bilo zanimivo enkrat odpret kakšnega na siolu, tako za primerjavo.

  • saša, hvala, ker si me rešila muk. prišla sem s strani od L., kjer sem čekirala neke knjige. je pa posredno res kriv A., ki je hotel te knjige naročit.

  • jz sm najprej pisu malce na lastnem wordpressu, ko je blo to še zelo v povojih septembra 2004, nato sm prenesu vse na msnjeve live space in nato na siol. Sedaj imam vse skupaj na siolu na domeni http://blog.divjak.si pa le preusmeritev 😀 tako malce kompenziram svojo domeno kot jo imaš ti saša in prepoznavnost in 🙂 najdljivost

  • Saša samo javljam ti, da mi na domačem računalniku normalno odpira vse strani tvojega pisanja in je očitno težava samo na BB, odkar imaš novo svežo obliko strani!

  • Pingback: Virtual Insanity » Jaz sem pa blogerka()

  • Kralj

    To

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih