Comments on: Ko zakoličiš

By: Ko bom velika bom …. - Saša Gerčar

Ko bom velika bom …. - Saša Gerčar — Tue, 29 Jan 2008 21:37:31 +0000

[...] takšne učiteljice in morda se iz družboslovca popolnoma preusmeri v navdušenca za kemijo in biologijo ja, že takrat je bila poročena in resna gospa [↩]in ne spomnem, kot radi uporabljajo celo [...]

By: sasa

sasa — Tue, 22 Jan 2008 15:38:26 +0000

@Mateja; hehe … ampak otrokom ni nič lažje, če mame boli!
Sicer pa sem jaz ponavadi bolj “hladna” glede teh stvari in nanje vedno gledam bolj z racionalne strani.
Pogosto sem jezna, žalostna pa niti ne. A tudi glede jeze je bolj tako, da sem jezna v sebi, a ponavadi kaj hitro začnem iskati nekakšne razloge in pojasnila in se kakšni vzkipljivosti in kreganju raje ognem. Se mi zdi, da to nikamor ne pelje.

By: sasa

sasa — Tue, 22 Jan 2008 15:34:45 +0000

@Sunshine, bravo za tvoje. Svaka čast! Torej ne rabiš inštrukcij, so ti zagotovo prave osnove že vsadili tvoji starši

@Radirka, tudi učitelji so povsem povprečni ljudje in tako, kot jih gre čez gospodarsko firmo kup nesposobnih in (ali) nezainteresiranih, tako je isto v šoli. Ta konkretna učiteljica je totalna navdušenka nad naravo (ups, npr. že to jim je razložila, da je to naravoslovje in ne narava) in npr. lani je zaključno oceno popravljal na 5. Učil se je iz knjige in zvezka in se res maksimalno potrudil. A pri spraševanju vse to ni veljalo nič, ker ga sploh ni spraševala o tem, ampak ga je poslala iz razreda z naročilom, da ji prinese v razred 3 trave (pač tiste 3 o katerih so se učili). Jaka je sicer prinesel prave 3 trave, ampak zlahka bi si oceno povsem pokvaril le zato, ker morda takrat, ko jim je te trave kazala, ni bil v šoli. Vidi se, da želi, da stvari razumejo in poznajo, ampak je pa res, da je le malo (če sploh) toliko zrelih, da to sploh dojamejo. Sploh pa ne vem, če ima to v osnovni šoli sploh smisel?
Si mi pa dala za misliti, če bi morda res vseeno šla k njej na pogovor. Saj sem že bila, ampak le zato, da se spoznava, a se mi je zdelo BV, ker itak ni vedela kdo je moj sin in danes ne bo vedela o tem nič več. No, ja …bom poročala.

@Feniks; zanimivo. Ravno včeraj sem se z Jako pogovarjala o tej njegovi težavi s pisanjem in mu omenila, da imam jaz zdravniško diagnozo glede njegove težave, a je nikoli nisem dostavila šoli, ker smo se s tem dovolj učinkovito spoprijeli. Vprašala sem ga, če želi, da to odnesem učiteljici in jo prosim, da to vseeno upošteva pri pisnih izdelkih. Presenetil me je njegov pozitivni odgovor, saj sem pričakovala, da mu bo prej nerodno in da tega ne bi želel spravljati na dan …. sploh glede na to, da absolutno nima nobenih učnih težav.
To očitno kaže na to, da ga takšna enica res prizadane. In smo spet na tistem, kar pravi Radirka.

By: Mateja

Mateja — Tue, 22 Jan 2008 06:27:02 +0000

Dokler se nam godi krivica, ok. Mi smo veliki, močni, znamo stisnit zobe, ali pa jokamo na WC-ju, kjer nas nihče na vidi in sliši. Ko pa so prizadeti naši otroci, pa je povsem drugače. Pa še najmanj zaradi ocen, velikokrat zaradi odnosa. Slaba volja, jeza, nemoč, še kaj. V glavi se sprehaja tisoč vprašanj o tem, kaj je prav in kaj ne: grem v šolo, da se pogovorim z učiteljico, da ji povem, da tudi mi nekaj vemo… ne, ne bom šla, ker bo še slabše…. po svoje je vse to ok, ker si pridobiva izkušnje o poštenosti in nepoštenosti ljudi…, pa zakaj mora vse najslabše spoznati že tako zgodaj…
V takih trenutkih se vprašam, če smo mame zato, da nas mogoče boli, da je otrokom potem lažje….

By: feniks

feniks — Mon, 21 Jan 2008 22:01:23 +0000

Sem že hotel iti spat pa si me v žilo.
Testi z nečitljivimi opombami in celo prečrtanimi pravilnimi rešitvami mi niso tuji. Sem zagovornik teorije, da je cvek v 90% primerov hendikep učiteljice/a, če premore vsaj malo ponosa, seveda. Kar pa se tiče nadarjenosti ali motoričnih sposobnosti učencev pa že dolgo menim, da bi pristop moral biti drugačen. Jasno je, da če se nekdo trudi po najboljših močeh ne more biti deležen negativnih sugestij, kar najslabše ocene zagotovo so.
Sistematičnega ukvarjanja z otroci kot z osebnostmi pa se mi zdi, da je morda le za vzorec. V glavnem se pričakuje le, da bodo otroci zdavnlovdali ponujeno potem pa se bo le še ocenilo delovanje njihovega hard in softvera.
Namesto nivojskega pouka pa menim, da bi lahko uvedli načinski pouk. Vsi pač ne dojemajo na enak način. Primarna naloga šole pa je, da uči in ne diferencira.
Eto, pa sem se malo spraznil. Upam, da ne bom tega še sanjal.

By: Radirka

Radirka — Mon, 21 Jan 2008 20:26:14 +0000

Po dolgem času zopet jaz Radirka,,,moja tema..jaz hodim v šolo in učiteljem dajem nalogo…točno to…da so oni odgovorni, če moj otrok ne bo imel veselja do določene vede, ker mu oni odpirajo okno v svet…in pali…samo z zgodovino mi ni uspelo…in sem šla letos direktno k gospe učiteljici in ji rekla, da ima moj Irokeza probleme v gimnaziji z zgodovino in da bom vesela,, če se potrudi pri mlajšem sinu, da ne bo tako. Da vem, da zanimivo predava, ampak da moj otrok ne razume njene geste ali je povedal pravilno ali ne, ker sta oba naturščaka in ne znata pri tej starosti brati med vrsticami….in je palilo…in mi smo za to na svetu, da zaščitimo svoje otroke pred odraslimi in ne pred neuspehi…prav je, dasvojega otroka zaščitiš glede motorike in ne dovoli, da ga bodo zaradi tega prizadeli…ocene so pomembne saj so njemu to sedaj neuspeh…

By: Sunshine

Sunshine — Mon, 21 Jan 2008 18:58:55 +0000

Ja, plani so že čisto konkretni, kar pa še ne pomeni dveh črtic že pojutrišnjem.

Btw, veš kaj so naredili moji, ko sem pred dooolgimi leti prvič domov prinesla cvek? Dali so mi jurja, ker sem se jim smilila ko sem se že sama tako sekirala zaradi ocene. Mislim, da dejansko ni slabo vzeti v zakup, da vsi nismo super duper talentirani za vse in da bodo pač ponekod ocene briljirale, kje drugje pa bodo malo bolj povprečne.

By: sasa

sasa — Mon, 21 Jan 2008 17:33:24 +0000

@sunshine; najprej hvala, nato pa:”Iz tvojih ust v božja ušesa” ..kot so znale naše mame in stare mame govorit. Glede Jake, nemreč.
Mi je pa predvsem všeč tvoj zadnji stavek in uporaba KO in ne ČE. Čeprav je pravilno KO, vse preradi uporabljamo ČE, kadar se nam kakšna stvar zdi še bolj oddaljena. Že konkretno razmišljaš? Hmm, lekcije, saj veš da so najboljše tiste, ki pridejo iz lastnega razmišljanja in izkušenj …vsaj takšne mamaste. Tudi jaz sem predlani “znorela”, ko je domov prinesel trojko, potem pa počasi ugotovila, da to ni pravi način in da petice niso nekaj za čemer bi se morali vsi pehati. Res se mi zdi vredneje, da se imamo radi (pa naj se sliši še tako osladno) in da si zaupamo ter imamo veselje do življenja, kot pa da se na vsak način pehamo za odličnim uspehom, pa gimnazijo pa potem faksom in magisterijem in kaj vem čem še. Oh, saj bi rada vse naj za svojega otroka, ampak naj zagotovo ni to, da se vsak dan dereš in si slabe volje, ker se ti zdi, da bi ocene lahko bile še boljše, kot so. Sem se morala kar prepričati v to :), ker moj slogan je, da ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše in to bi nekako moralo držati tudi pri ocenah
Navijam za to, da boš kmalu prišla k meni, če ne že na lekcijo, pa vsaj na kakšno kavico ali sok.

By: Sunshine

Sunshine — Mon, 21 Jan 2008 16:12:40 +0000

@ Saša: Občudujem tebe kot mamo in Jako kot mladeniča, ki bo nekoč zrasel v občudovanja vrednega mladega moža. Neznansko všeč mi je tvoj “down to Earth” materinski pristop, še bolj pa Jakova zrelost. Resnično mora biti fant na mestu, da se takole zrelo spopade s tako situacijo, da s tako vnemo in ljubeznijo usklajuje šport in šolo ter da vama tako zaupa. Takoj ko zvem da sem noseča pridem k tebi na kako lekcijo.

By: sasa

sasa — Mon, 21 Jan 2008 14:50:45 +0000

Flybejba, ma ne, me ni prizadelo, res ne. V bistvu sem po tistem svojemu možu rekla, da mi je pri vsem tem blazno všeč, da nama je Jaka slabo oceno takoj povedal, brez najinega spraševanja kako je bilo v šoli itd. Pa še nekaj je naredil po tem, kar me je impresioniralo. Midva sicer sploh nisva znorela, sem pa jaz rekla, da se mora zavedati, da je takšna stvar “Shit” po domače povedano in da bo vplivala na celotno situacijo v šoli, Jaka pa je rekel, da je dojel, da se narave očitno ne zna sam od sebe dovolj dobro naučiti in da se bo od zdaj naprej ta predmet učil skupaj z dobrim prijateljem in prav tako dobrim učencem. In vem, da je to mislil resno.
Me je pa bolj prizadelo to, da še vedno kup učiteljev raje išče napake in daje slabše ocene, kot da se išče znanje in daje boljše ocene. Še vedno obstajajo učitelji (pa to mislim, da niti ni ta, ki jo opisujem zgoraj), ki pri spraševanju, ko ugotovijo, da nekdo ne pozna odgovora na vprašanje, raje ne prešaltajo na povsem drugo snov, ampak začenjo vrtati v isto zadevo, le še globlje. Ej, a ni že takoj jasno, da otrok o tem nima pojma?! Pusti ga pri miru in poišči nekaj o čemer ima pojma ter mu daj veselje do predmeta!
To je tisto, kar me prizadane!