Pomagaj si in bog ti bo pomagal

Share Button

Baje imam en problem …no, imam jih najbrž več, ampak danes bo govora le o enem. Torej BAJE imam problem.

Pravijo tako, pravzaprav nek prijatelj mi je povedal zanj. Pravi, da premalo zaupam ljudem. Pa ne, da ne bi bila zaupljive narave. Sploh ne. Sem zelo odprta, komunikativna … ah, a res?! … preveč odkrita, prehitro stegnem jezik in to me včasih tudi tepe, verjamem, da so ljudje v osnovi pošteni in ne obratno, skratka ljudi imam rada.

Moje nezaupanje naj bi šlo bolj v smer prepričanja, da mi nihče ne more pomagati, bolje kot si lahko pomagam sama. Ja, res sem prepričana v to, da je vsak svoje sreče kovač in da dejansko nihče ne bo poskrbel za mojo rit, če to ne bom storila sama.

Pa da se razumemo to ne pomeni, da verjamem, da znam vse opraviti bolje od drugih. Vsekakor ne verjamem, da bi se v primeru hude bolezni, sama bolje operirala, kot bi to lahko naredil zdravnik, vsekakor pa pomeni, da mu bom le jaz lahko ustrezno kvalitetno opisala svoje bolezensko stanje in le jaz bom lahko dovolj močno “težila”, da me pravočasno pregledajo in morda celo vzamejo na operacijsko mizo.

Ob tem račljenjevanju mojega problema (edinega upam da ;)), se poraja vprašanje kdaj si človek pomaga sam in kdaj mu pomagajo drugi. Poglejmo hipotetičen primer neke resne težave …. npr. nekdo od bližnjih zboli. Ob našem zdravstvenem sistemu je boga treba močno prehitevati in pri meni bi bila moja prva misel kje poznam koga, ki pozna koga, ki bi mojemu svojcu lahko pomgal do hitrejšega pregleda ali celo operacije. Poklicala bi prijatelja, on bi poklical svojega prijatelja in … ni vrag, da se ne najde pot naprej. Sama sem vedno prepričana, da se rešiti da marsikaj, le vztrajati je treba. Če prvi prijatelj ne bi poznal pravih ljudi, se je potrebno obrniti na drugega, tretjega, potrkati na vsa vrata in ena bi se gotovo odprla.

A poraja se mi vprašanje, kdo je tisti, ki nosi levji delež “pomoči”. Zdravnik, ki bi svojca operiral? Prijatelj, ki bi poznal pravega človeka? Ali oseba, ki bi potrkala na dovolj vrat?

Sama sem prepričana, da se veliko preveč ljudi prehitro prepusti toku življenja in pričakujejo, da bo nekdo drug nekaj naredil zanje. Starši jim morajo kupiti stanovanje, dec mora domov nositi dovolj veliko plačo, da se da z njo iti na soliden dopust, zdravnik mora sam izvohati težave, ki jih imamo, pravnik že samo s pridobitvijo lepe pisarne že poskrbi za takšno pogodbo, ki nas bo ščitila vseh težav. My ass!!

Starši bodo nekomu kupili stanovanje le če bodo ob tem doživeli dovolj močan občutek veselja in imajo ob tem svojo rit že dokaj dobro preskrbljeno. Sorry, tako je in prav je tako! Dec bo domov nosil toliko denarja, kot ga je spsoben nositi in kdo pravi, da ga je prepovedano ženskam prinašati v večjih količinah. Zdravnik bo s svojim znanjem le pripomogel (!) k lažjemu in strokovnješemu definiranju težave, še vedno pa sami sebe poznamo najbolje in zato le mi vemo ali je glavobol večji, kot je bil ponavadi tisti ob nizkem pritisku. Pravnik pa bo le malce bolj pametno zapisal besede, ki jih bomo mi pred tem nakracali ali razložili v svojem kmečkem jeziku.

In moj prijatelj misli, da imam jaz problem?!

Share Button
  • Hm… Jaz pa ne bi rekel, da si nezaupljiva. Al sem to jaz kdaj rekel?? Ne, po mojem ti tega nisem nikoli očital jaz:)
    Najbolj mi je pa pri tvojem pisanju prisrčen tale stavek My ass!!
    Vedno me nasmeji

  • Pa Žiga a ti misliš, da imam samo enega prijatelja? 🙂 Ali pa misliš, da si mi edino ti upaš kakšno takšno direktno povedati? Oh, ja, jaz si vedno izbiram takšne prijatelje, ki ne šparajo besed. A vseeno imam vedno raje direktno (čeprav kakšno bolečo) besedo, kot priliznjen nasmeh.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih