… če prav dobro pomislim, mi je Evropa še najbolj všeč”, je imel navado govoriti starejši kolega v moji prvi službi.
In potem je nadaljeval: “Ja, ja, saj mi je cela Evropa všeč, ampak …. če prav dobro pomislim, mi je še najbolj všeč Jugoslavija ((ja, ja, tako stara sem, da sem bila v službi še v času Juge)).”>
Pa se ni ustavil. “in če dobro pomislim so pravi ljudje le v Sloveniji.”
“Pa še to ne vsi. Najboljši so tukaj na tem koncu centralne Slovenije.”
“Pa še to ne vsi. Najboljši so v Domžalah ((ja, dvakrat lahko ugibate iz kje je bil on)).”
“Pa še to ne vsi. Le tisti na blščjj cesti.”
“Pa še to ne vsi. Le tisti na številki 999 ((ok, res ne vem kje je živel))”
“Pa še to ne vsi. Le tisti v 4. nadstropju.”
“Pa še to ne vsi. Le tisti v stanovanju št. 3″
“Pa še to ne vsi. Le tisti z jajci.”
“Pa še to ne vsi. Če prav pomislim čisto prav zelo so mi tam všeč le tisti nad 40 let, drugim bi že imel kaj povedati”

Jah, takole nekako je predvidel usodo naše Juge pa morda celo Slovenije, ki bi se sedaj rada razdelila na 14 (!) pokrajin. Vsaka pokrajina pa naj se potem razdeli še na najmanj 134 občin in vsaka občina naj se osamosvoji, ker bodo itak ene ogrožene od bogatih, druge tabogate pa se bodo čutile ogrožene, ker bodo morale stalno odpirati malho in hraniti tiste uboge reveže, ki itak ne bodo nič delali in se že danes šlepajo na tapridne.

Skrajni čas, da ustanovim svojo samostojno državo!