hm, a si videla tole:

http://www.prostorama.si/blog/pika-na-i/stojalo-za-muce-rondo.html

Aja, moram povedati še ostalim, da Špela zna služiti s svojim delom in da je ona tista, ki je “pošlihtala” našo dnevno sobo in mene pripravila do tega, da sem se lotila preurejanja kuhinje.

Aja, pa še to, da je kavč, ki si nam ga prodala, popolnoma spremenil svojo kondicijo, čim smo v družino sprejeli mačkona. Odsvetujem nakup dragih kavčev družini, ki razmišlja o prisotnosti krempljastih prijateljev pa če vas Špela še tako očara s svojimi nasveti o lepi opremi!

@UrosG; zakaj pardonirat? Vesela sem te, četudi bi k meni pokukal le na vsake pol leta. Sicer pa sem zadnje čase tudi jaz bolj slaba v branju drugih blogov … enostavno mi ne znese brati vse, ki jih imam v svojem agregatu … potem pa raje ne berem čisto nobenega.
Glede “izpetja” pa se po mojem to dogaja marsikje. Tudi meni se je v tem podjetju, kjer sem sedaj, a so Američani dovolj bistri za takšne “kapitalske” izkoristke in takoj, ko vidijo, da malce poležujem in se mi zeha, mi dajo nov izziv – kakšno novo firmo za odpret in postaviti na noge ….pa imajo 5 let spet mir pred mano.

Kakorkoli, se strinjam, da je plača ponavadi zadnje kar bi vprašal na zagovorih. Zaenkrat sem še vedno v isti službi, čeprav sem bil že z eno nogo pri drugem podjetju. Pa ne zaradi plače, bolj so me motile delovne razmere, saj nisem rad deklica za vse. Ko so se šefi le začeli pogovarjati sem potihoma dodal še plačo Tako sem ubil dve muhi, boljše delovno okolje in plačo.

Je pa drugače v moji branži problem “izpetja” in v navadi je menjava službe ali vsaj oddelka na pet let. Zato sem menjal oddelek, preden padem v nekoristno ponavljanje samega sebe. Ah že začenjam bluzit.