Iiiiiii!

Share Button

Vi pišite kar hočete o Valentinovem, božiču, dedku mrazu, 8. marcu, materinskem dnevu …. a meni so prazniki všeč! In rada dobivam darila! Ampak ne padam na tista darila iz obveze, ko v pisarni zberejo denar in potem vlečejo vžigalico za tistega, ki potem MORA nekaj kupiti in takšna darila so ponavadi takšna … no, ja ….. nekaj podobnega, kot tista kristalna skleda oz. nekaj njih, ki sem jih dobila za poročno darilo in še vedno stoji v neki omari pri mojih starših.

A počasi se zadeva izboljšuje. Ne, ne, moj še vedno ni takšen in še vedno ni prišel niti do tiste stopnje, ko zavije na prvo pumpo bencinsko postajo in na 8. marec domov privleče paketek Ferrero Rocher. Ja, ja, ampak je pa zlat …. pa ?? …. ja, pa tudi …. ja, je** ga, tazga sem zbrala! A zato moj zlati sine ne pozabi na drobne pozornosti. Za posebne praznike itak dobim čestitko ali še kakšno rožico zraven, a rožica se zna zgoditi tudi za povsem navadne dni, ko ga z avtom dvignem1 pri mojih starših in mimogrede na vrtu odtrga še kakšen cvet zame.

Ko govorim o izboljšavah, mislim o ljudeh, ki si vzamejo čas za razmislek in podarijo malenkost, ki je polna pozornosti in časa, ki ga je nekdo vložil v darilo.

Eno prav posebno in zanimivo darilo moje svakinje sem že opisala.
A tega od moje bivše učiteljice Italijanščine in sedanje prijateljice Eve pa še ne.

Na mojem blogu je prebrala, da si za novo leto ne želim nič drugega, kot kakšno kavo v družbi prijateljev in Voila-dobila sem darilo!

bonzakavo1.jpg
bonzakavo2.jpg

bonzakavo31.jpg

A včeraj me je na mizi v pisarni pričakalo tole:

robcki1.jpg

Nina, izredna poteza! Duhovito in pozorno! Ne, ne, ni mi lezla sem, vse ostale pripadnice ženskega spola so tudi dobile takšna darilca, Simona kar celo rolo WC papirja. Očitno je punca bolj jokave narave, ali pa se pose*** na 8. marec 😉

Share Button
  1. ajde, tako se reče []
  • irena

    Ja se kar strinjam s tabo, da je lepo dobit kakšno rožico. Si kar sama kupim rože, doma me malo čudno gledajo, ker smo trenutno kot v cvetličarni, mogoče se jih pa kaj prime. Sem pa danes v enem od nakupovalnih središč gledala moške, kako so vsi v neki evforiji kupovali vse po vrsti, od vrtnic do lončnic. Se bojim, da zato, ker “morajo”.
    No, mojmu sem prepovedala, da ravno danes leta za rožami, če se že celo leto ne spomni:)))) Seveda se ni dal nič prepričevat! Me je pa peljal na dobro kavico. Še jutr bom spila eno na račun 8. marca :)))

  • irena

    Jao mene in moj hiter in predolg jezik! Sem pravkar dobila masažo hrbta z aromatičnimi olji, celo lahko izbiram moško ali žensko ročico. Normalno da moško:)))

  • Petra

    Joj, Saša jest mam tud rada praznike. Kakršnekoli in z njimi vred obdarovanja. Moram pa reči, da darila precej raje kupujem, kot sem obdarovana. Z užitkom izbiram, zavijam itd…in upam, da bo obdarovancu všeč 🙂
    (Naj samo omenim, da sem že celo stanovanje okranclala z kurami, zajci, dreveščki z jajci… sej sem res mal usekana, ampak ko je pa tko lepo, no)

    Drugač pa od mojga vedno dobim darila, res nikoli ne pozabi. Tudi danes zjutraj sta s tamalo primaširala iz mesta, vsak s svojo rožico 🙂 Tega občutka, ko ti otrok da darilo do sedaj res nisem poznala, ampak priznam, da je božansko 🙂 Ok, zdej sem res mal cukrasta, ampak danes je oproščeno, ne 😉

    No, pa tudi ko ni praznika, prinese domov kakšne rožice, tako da v naši familiji tradicija ne bo izumrla. Vesela, vesela 🙂

  • Petra

    Aja no, pri vsakem postu pozabim povedat, da imaš fenomenalne slike. Pravi mojstri ste v fotografiranju. Mi mamo vso živo opremo, slike so pa vedno čist brezveze 🙁 No, kakšna rata, ampak to je le za vzorec. Jah, kdor zna, zna, ne 😉

  • lisica

    Zdaj si me pa dobila. Saj ne, da ne maram pozornosti in praznikov. Ne maram tega, v kar so se spremenili. V brezosebne prodajne akcije, ki imajo za posledico polno domov prinešenih zlaganih in neiskrenih daril. Pri nas se celo leto obdarujemo (tako da darila delamo, kupujemo, nabiramo). Ampak to so drobčkene pozornosti, ki človeku polepšajo dan. Ko pa pride tisti, zapovedan dan, se mi enostavno zatemni “black out”. Ko me začnejo trgovci posiljevati s prenabasanimi policami in kričečimi reklamami se enostavno ne znajdem. Raje počakam, na “iskro”. Pri darilih enostavno ne znam planirati. Redko se mi zgodi, da bom v pravem trenutku začutila pravo stvar, ali bolje rečeno, sama določam svoje prave trenutke. Iskrene in spontane. In ja, otroci imajo prav poseben dar za “polepšati dan”.

  • @vsem; se opravičujem, ker nisem nič komentirala, namreč moj me je za 8. marec peljal na težko razvajanje v hotel v Bad K.!!! No, resda sem hotel rezervirala jaz, da smo se pred tem ene 4x skregali, češ kaj nam je pa tega treba, da je zraven tulil še naš tamal, ki je bil letos res malce prikrajšan za smučarijo in je tudi želel tja …. no, ampak konec koncev pa brez privoljenja mojega, tja ne bi šli 😉

    @Irena; Čaki, čaki Irena!! A to si dobila od tistega, ki ga jaz poznam? A si ti mogoče kakšna druga Irena, ali pa si v zadnjem času zamenjala moža? 🙂 Sicer pa bi jaz res morala biti čisto tiho, ker kavico res dobim čisto vsako soboto in nedeljo!

    @Petra; ja, za tvojega pa ne bi zapisala to kar za Ireno. Tvojemu se pa na daleč vidi, da je romantik. Lepo, da postavljaš kure in jajca, jaz imam polno podstreho teh jajc … aja, nisem mislila čisto dobesedno 🙂 … a če ti po pravici povem, se mi vse manj da. Postavljam še z veseljem, pospravljati je pa prava muka!

    Glede fotk pa; ja, moje veselje je to in Tomaž je že vsaj dvakrat imel razrešen problem okrog ideje za rojstni dan. Za 30-i mi je kupil še “navaden” Canon, o katerem sem sanjala, za 40-i je pa že moral navaliti na digitalca. Za 50-i bo pa moral razmisliti vsaj o enem dobrem tečaju.

    Ja, ko bom v penziji se bom imela s čim za ukvarjat, ker bi rada znala dobro fotografirat. Sedaj je to bolj hobi in klikanje, mogoče pa kdaj osvojim tudi kaj znanja in bodo fotke tudi kakšen dober izdelek, ne le nekaj, kar mi na uč izgleda dobro 🙂

    @Lisica; Saj te razumem, pred leti sem v službi sklicala sestanek in prosila, da nehajo s kupovanjem daril za rojstne dneve, ker je bilo vse skupaj res ena nuja in kramarija. So me gledali, če sem iz lune padla!
    Poleg tega še vedno kroži okrog anekdota, ko sem za en svoj žblj rojstni dan, ko mi je moj ob 5h popoldne iz prtljažnika povlekel en gromozanski, sicer lep, a pregrešno drag šopek in mi ga predal tako mimogrede, ko je že tamalga odstavil na neko telovadbo ter mi šele takrat čestital, poslala v tri krasne. Ob 5h popoldne (!), prej niti besedice, nato pa iz najdražje cvetličarne, ki se je slučajno nahajala na poti od pisarne do parkiranega avtomobila in potem tono denarja zapraviti za rože, ko pa bi me lahko odpeljal na dobro večerjo, v roke pa mi že zjutraj dal cvet utrgan na travniku! In od takrat vsi govorijo, da itak ne maram cvetja, kar sploh ne drži!

    In ja, letos mi Jaka ni podaril čestitke, ker žal na predmetni stopnji v šoli ne posvečajo nobene pozornosti temu, praznik je pa padel na soboto, ko za izdelavo res ni bilo časa, a baje je v petek zvečer posebej opozoril našega dedca, naj mi zjutraj kupi kakšen cvet. Pa mislite, da je kaj pomagalo? 🙂

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih