Ne vem sicer, od kod tebi ideja, da imam sina, ampak pridige, če so dolge, so tvoje.

Če se pomaknem nazaj, v svoje otroštvo - najhuje je, da ti nekdo eno=dve uri verbalno pere možgane, namesto, da bi ti jasno povedal v enem stavku: to je tako, to je tako. Psihično nasilje je posilstvo, sploh če se izvaja nad moškim.

Saška, ti pa posiljuješ samo sebe, pa če verjameš ali ne - ampak za tebe je še čas. Umiri se malo, lepo te prosim!!! take it easy,,,,

Pa saj ni vse v blogu pa v nekem tekanju sem in tja kao zdej je pa kapitalizem. Eh.

Nisem ti odgovoril na nekatera tvoja večkrat ponavljana provociranja, sama si malo preberi vzvratno, saj često sama ne veš, kaj si en dan/uro prej napisala.

in Nick, ti na to zapišeš: Ti kar piši, ampak bi bilo dobro, da bi šel prej v kakšen tečaj slovenščine za telebane.

TEČAJ in ne KNJIGO! In jasno je, da slovenščina za telebane ne obstaja ne v obliki knjige, še manj v obliki tečaja, zato vsak, ki ima IQ višji od sobne temperature, dojame da to ni dobrodušen nasvet, ampak sarkastična pripomba, je tako?

Tebe označila z bedakom, psihopatom, fanatikom??!! Halo?! Najbližje temu je moja izjava: zato je najbrž izpadel bedak Nick, ki se preresno poglablja ….
Pri tvojem znanju slovnice sklepam, da bi moral dovolj dobro razumeti tudi samo vsebino določenih besed in “je najbrž izpadel” je zgolj ugibanje, napol vprašanje, a zagotovo ne “označevanje”!
Psihopat in fanatik?? Jaz? O tebi? Mi lahko poveš kje?

Sicer pa nekaj označevanj še tukaj:
je teleban tisti, ki jo je napisal … (avtor knjige sicer tega stavka ne bo nikoli prebral, a vendar se mi zdi, da mu najbrž ne bi bilo prijetno prebrati takšno enostavno in kruto definicijo o njem od nekoga, ki o njem ne ve ničesar)

A tudi na svojem sinu prakticiraš take dolge pridige? (grdo, se ti ne zdi?)

Nekateri si pa nafilate svoj ego že s tem, da se hvalite z pomanjkljivim znanjem nečesa … (tukaj bi še rekla, da ne leti name, če ne bi uporabil 2.osebe množine, kar pomeni, da tudi jaz pašem v skupino, kajne?)

Ti si nesramna, … (zelo direktna označba).

In na koncu še to Nick; pravzaprav sem vesela tvojih komentarjev, ker temu je blog konec koncev namenjen in kontra komentarji razvijajo zanimivo debato, vendar se zaradi tega ne bom spustila tako globoko, da bi nekoga žalila. Niti slučajno ne bi ne tebe, ne koga drugega, označila za fanatika ali psihopata le zaradi drugačnega razmišljanja!

Tvojega sina nisem označil za telebana, če tebi ni poznana serija priročnikov “za telebane”, si pa malo razširi obzorja, prosim.

Ti si me označila z bedakom, psihopatom in fanatikom, torej je zaključek jasen:

Ti si nesramna, jaz sem odkrit.

Dopišem le še to, da si najbrž bolj hranijo svoj ego tisti, ki pišejo blog, kot tisti, ki bloge komentirajo. Itak 98% blogov nima smisla komentirati, lahko si srečna, da sem se ob tvojem in sinovem sploh ustavil. Mnogo sreče v življenju vama želim.

in kje so zdaj?

Zakaj moj sin ni komentiral, jaz pa sem? Zato, ker je moj sin samostojna osebnost in se samostojno odloča kdaj bo komentiral in kdaj ne. Večinoma (in to ne le v tvojem primeru) on na komentarje ne odgovarja, jaz pa ravno obratno - večinoma na vsak komentar odgovarjam. Poleg tega sem tudi zvesta bralka bloga svojega sina in mu kot taka tudi komentiram na skoraj vsak prispevek (če le ni tematika takšna, kjer nimam nobenega mnenja).

Nick, res rada pišem in rada bi pisala v brezhibni slovenščini, vendar žal znam le toliko, kot pač znam. Tudi moj sin zna toliko, kot pač zna in še vedno mislim, da je v tem za svojo starost precej dober. In ne on, ne jaz ne bova jutri pisala čisto nič bolje, če se ti še toliko trudiš dokazati, da nimava pojma.
Mislim celo, da bi s prijazno besedo in prijaznim (ne sarkastičnim) opozorilom na kakšno napako, hitreje dosegel, da bi ljudje ne izgubljali časa v prerekanju, ampak se osredotočili na tisto, kar je bilo osnova debate.

Veš kaj je zanimivo: da se je dogodek s kolegico in kritiko moje pričeske, bluze in še mnogo katerih stvari v realnem življenju res zgodil in se še ponavlja. Ta dogodek je bil osrednja tema mojega posta, ker že nekaj let (ja, res, let !) razmišljam kaj takšne ljudi vodi v to, da stalno hranijo svoj ego s tem, ko kritizirajo druge. In nekega dne se pojavi nek marginalni komentar na blogu mojega sina, ki me spodbudi, da o tem zapišem post in za uvod uporabim ravno ta komentar, s komentarji začne MC, ki se “obesi” predvsem na uvod …. in od tam naprej se vse vrti le še okrog tega!!!!

Še enkrat: moti me odnos ljudi, ki ne znajo videti in posredovati LEPIH stvari in ob komuniciranju komunicirajo le kritiko! In še bolj me moti to, da tega svojega odnosa sploh ne opazijo in vztrajno zatrjujejo, da niso nesramni, ampak le odkriti.