Za manj kot en euro danes res ne dobiš skoraj ničesar več …. še kave že skoraj ne najdeš, a plačevanje za vročo dišečo tekočino, ki jo dobim servirano na mizo je povsem nekaj drugega, kot plačati za to, da namesto za prvim grmovjem, svojih minus nekaj deci izpustim v eno od mnogo kabin javnega WC-ja.

Hrane v samopostrežnih restavracijah ne maram. Z mojim se pred Intersparovo ali Mercatorjevo restavracijo vedno znova spričkava in na koncu moj vedno znova svoj obrok zoba sam, jaz pa ob njem žulim kakšen čaj ali kavo. Z Marche-jem je rahlo1 drugače. Res je, da sredi avtoceste nimam ravno veliko izbire in po neusahljivem navdušenju mojih moških, da se na poti na morje vedno znova ustavljamo tudi na Marche-ju, sem tudi sama počasi že našla jedi, ki nimajo okusa po eneministemkarkoližeju.

Moja dva sta si tudi danes naložila dva zvrhana pladnja mesa, krompirja, solat, jaz pa zame mešano solato iz solatnega bifeja ter sveže zmiksan mangov sok. 31 in nekaj evrov!

Še ko smo s polnimi pladnji krožili med hrano, me ustavi tip, ki mi je že nekaj minut pred tem s svojim golažem kradel poličko pred mojimi solatami. Grrr, kaj ne vidi, da se ženska muči in mu bo skoraj repo vrgla v njegov golaž! Umakni golaž in ne bulji vame, butl, sem si mislila.

In pokaže se, da ta tip sploh ni zdolgočasen Nemec, ki si postrani ogleduje slovenske gospe v resnih letih, ampak Slovenec! In to Slovenec, ki me pozna. Tip se je namreč postavil tik predme, se nasmehnil in rekel: “Saša?”
“Jaaaa?” ga gledam.
“Me ne poznaš?”
Shit, shit …. kateri od mojih osnovnošolskih sošolcev je shujšal do neprepoznavnosti …..
In končno odrešilne besede: “Bloger sem.”
Ok, nisem izpadla kot totalno pozabljiva krava, ki ne spozna več starih sošolcev ali prijateljev, ….. a daleč od krave res nisem bila. Mislim, da sem nekaj minut vanj kar buljila … brez besed.
“Ateistek sem.”
Oh, zdaj je šele postalo nerodno … rdečica, kot da sem najstnica … čudna res čudna situacija. Tako je, če imaš svoje slike napopane po vsem blogu in te po njih prepoznavajo popolni neznanci. No, saj nisva popolna neznanca, če se bereva že več kot leto, ali pač? :) No, vsekakor sedaj nisva več, sedaj tudi jaz vem kako izgleda ta brezbožnik.

In kaj ima on opravit z lulanjem in grmovjem? Nič, prav nič, segli smo si v roko2, ga spoznali še z našim mladim blogerjem, plačali tiste naše zvrhane pladnje, pojedli, potem pa sem jaz tik pred izhodom še stekla po stopnicah …. na WC … tako za vsak slučaj …. ker nikoli ne veš, če bo na cesti kak zastoj ….

Na vrhu stopnic, tik ob njih, da ja nihče ne bi smuknil mimo, je stala miza, na njej cekarčeks kovanci, pred njim pa napis v slovenščini in angleščini, da je treba za čistočo WC-jev pač plačati. Pa naj vraga vzamejo od tistih mojih 31 in nekaj evrov!!! Ma, ok ne bom težila tam kjer ni treba in potegnem denarnico, da bi v cekarček vrgla kakšnih 20 centov. Ob tem seveda nekaj jamram, da je to ena “boljših novitet”, ki so jih uvedli v to restavracijo ter vprašam ata, ki sedi ob mizici in ki je po videzu sodeč, najbrž bil rojen nekje na Kosovem ali Albaniji, če je potrebno plačati konkreten znesek ali kaj …. on me gleda še bolj čudno, kot jaz nekaj trenutkov prej Ateistka ob tem pa brez besed s prstom pokaže na 50 centni kovanec. A pol eura moram plačati za takšno usputno lulanje?!

Prvič in zadnjič, moji dragi! Bom šla raje v grmovje3 ali na sosednji WC pri Petrolu! Pa tudi jedla ne bom več pri vas, če ste tako ubogi in vam moje obedovanje ne pokriva niti stroškov čiščenja toaletnih prostorov.

  1. ne čisto drugače …. ampak vsaj cepetam ne pred lokalom [↩]
  2. še pred lulanjem :) [↩]
  3. ok, ne bom, da me ne boste kje čakali, ker tako nisem lulala že od 4. leta naprej [↩]