In kaj ti delaš?

blog16
Share Button

Naj najprej opozorim, da je spodnji zapis plod močne jeze in zapisan v sarkastičnem stilu! Sem izredno strpna oseba in jezi me, če ljudje na ostale gledajo s predsodki pa najsi bodo predsodki usmerjeni na poklic, barvo kože ali kakšne druge telesne lastnosti, spolno, politično ali versko usmerjenost ali karkoli drugega že lahko nestrpnežem pade sploh na pamet!

Naša soseda hodi s policistom. Si lahko predstavljate kaj hujšega?! Morda bi bilo še hujše, če bi izbrala nekoga, ki umiva mrtve v mrtvašnici? Ali še huje – nekoga, ki se ukvarja z MLM (mrežnim marketingom)?

Pri polni zavesti in prostovoljno že ne more nihče izbrati za partnerja kaj tako nemogočega, kajne?! Ampak tip, ki zahaja k sosedom meni deluje povsem normalno. Eno glavo, dve roki, dve nogi, celo pozdravit zna in če nima uniforme na sebi, bi se vam lahko zazdel celo povsem prijeten fant. (thanksgodforsarcasm)

Iz mrtvašnice ne poznam nikogar, a predvidevam, da tudi tam delajo takšni, ki nimajo treh rok in petih glav, a tiste, čudake, ki so si za svoj poklic (ali dodatno zaposlitev) izbrali MLM pa poznam precej dobro. Srečujem jih pogosto in začuda so to prav prijetni ljudje, ki ne tekajo po mestu z lasom v rokah in z njim ne lovijo nič hudega sluteče sprehajalce, jih ne vklepajo v verige, zvežejo in jih nato “obdelujejo” vse dokler ne rečejo “Ja, jutri pripeljem še 3 nove člane!” (thanksgodforsarcasm)

Še sreča, da sem svojega moža že ulovila, saj bi mi odkar mi zaposlitev nudi Network TwentyOne, trda predla. Najbrž bi tudi jaz po mestu hodila z lasom in se vsakodnevno podajala v lov hkrati z vsemi ostalimi obupanci, ki se kitijo s katerim od imen Amway, Golden, Herbalife, Avon, Lexus ali celo Forex in še kaj. (thanksgodforsarcasm)

Ja, res je, iz mene veje en sam sarkazem!

Z MLM-om jaz osebno nimam praktično nič. Zaposlena sem kot manager v podjetju, ki za tiste, ki se ukvarjajo z mrežnim marketingom, organizira prireditve in tem istim omogoča izobraževanje preko avdio in video medijev ter knjig.

Od ponedeljka do petka od 8h do 4h hodim na delo v pisarno, sedim za mizo z računalnikom in telefonom, moje delo pa obsega nekakšno mešanico organizacije dogodkov, založništva in prodaje …. rezerviram dvorane, najemam tehnike, naročam knjige, prevajam brošure, …nabavljam, prodajam, …. urejam spletno stran, skratka delam precej podobno delo, kot nekdo, ki je zaposlen na DZS-ju ((mimogrede ravno moj Tomaž, ki že 8 let dela pri nas, je bil pred tem v DZS-ju)) ali Mladinski knjigi. MLM? Niti slučajno, saj me to niti ne zanima, predvsem pa mi pogodba o zaposlitvi prepoveduje sodelovanje v kateremkoli mrežnem marketingu. Tudi v Amway-u!

In zakaj to pišem? Zato, ker dolgo časa nisem dojela, kje se skriva razlog, da se me nekateri znanci po prvem kontaktu, parih besedah, začnejo ogibati, kot da prenašam najhujšo nalezljivo bolezen.

“Ja, lepo te je spoznati, Saša …. bi šli kdaj na kavo skupaj? … ja? Super! In kaj delaš? Aaaa, N21? Aha, zanimivo … ja, te pokličem, ko bom imela čas …”

In nato je v Indiji, pa Pekingu, pa brat ima rojstni dan … pa strašna gužva ….. ja, ja, bo poklicala.

“Saša, prijetno te je bilo spoznati. Gremo kdaj skupaj še na kakšno pijačo? Bom poklical … kakšen je tvoj mail? A, n-21? A ima to kakšno povezavo z Networkom 21? Aha, ja …. no, prav hvala …. se bova zmenila ..”

In nato je zbolel, potem službena pot v Maribor, pa težave doma …. se bomo že še kdaj srečali.

Halo??!!

Ljudje, NISEM V MREŽNEM MARKETINGU in ne lovim UBOGIH NEDOLŽNIH LJUDI, ki bi jih nato pojedla za malico!

In veste kaj; vsaka čast vsem tistim, ki pa resnično so v mrežnem marketingu, kajti res ne vem, kako ti sploh lahko kupijo liter mleka in kilogram kruha, brez da bi ljudje brezglavo tekli stran od njih. ja, ja, pametno, baje ti taki  odgriznejo glavo takoj, ko jih prijazno pozdraviš! ;)

Share Button

9 comments

  1. Sunshine - Avgust 6, 2008 09:58

    No, kot si sama opazila te imam jaz čisto rada kljub N-21. :twisted: Priznam pa, da imam tudi jaz odpor (da ne rečem predsodke) do mrežnih marketingarjev iz N-21. Sama sem bila v Oriflame-u (morda sem celo še, niti ne vem kdaj mi poteče članarina :D ), poznam tudi nekaj deklet, ki so v Avonu, ampak takega fanatizma, kot sem ga srečala pri članih N-21 nisem srečala nikjer drugje.

    Prijatelj – ki je od takrat naprej le še kolega – me je zvlekel na neko srečanje v Festivalno in jasno ni hotel povedati kam me pelje. In ko sem videla tisto manijo, besno ploskanje in skorajda tuljenje ob čisto povprečnih govorih, grde poglede ko sem se samo zahahljala na nekaj mestih se mi je vse zagabilo. In tudi kasneje, ko sem mu rekla da me ne zanima, mi je poskušal na vsakem koraku nekaj prodati in vsiliti.

    Sva bila na tortici in mi je košček padel na hlače in bum: “U, imamo prav zato eno super zadevo od Amwaya”. Povem, da sem včeraj kuhala in se mi je nekaj prismodilo in dobim: “Veš, L.O.C. ima eno odlično zadevo za čiščenje kuhinj”.

    Tebi se v tem primeru res godi krivica, večina si pa po mojih sedanjih izkušnjah čisto zasluži grde poglede, ker dajejo občutek nekega bizarnega kulta ali sekte in so precej vsiljivi. :( In ja, zgledajo pa vsi čisto normalno. ;) Dve roki, dve nogi, dve ušesi in ena glava med njima…

  2. sasa - Avgust 6, 2008 23:15

    @Sunshine; ampak ti si me vzljubila še preden si izvedela, da delam v N21, a?
    Jaz osebno sicer mislim, da je fanatizem prisoten povsod in je odvisen predvsem od tipa človeka. Nekdo bo pač ljubitelj psov in bo vsako minuto govoril o psih, čeprav drugemu ni za to prav nič mar. Meni je sicer nagovarjanje in propagiranje Amway artiklov prihranjeno, ker večina ve, da me (in ostale zaposlene) v Amway ne smejo/morejo vpisati. In če ne vedo, je zelo priročen in učinkovit izgovor, ravno ta, da sem zaposlena v N21 in da se s tem ne smem ukvarjati, a vseeno poznam ljudi, ki so v tem že nekaj dosegli in tistim to zagotovo ni uspelo na cenen in daviteljski način. Z nekaterimi smo v teh letih postali kolegi in se kdaj pa kdaj družimo tudi ob prostem času. Pogovarjamo se o vsem drugem, le o čistilih ne. :)

  3. Spela - Avgust 7, 2008 21:48

    ja, tudi mene take zadeve odbijajo. se spomnim pripetljaja, ko smo se s prijateljem s faxa zmenili za popoldansko kavo ali sladoled ali kaj-pač-že, pa nas on začne gnjavit in davit s time sharingom apartmajev. ravno sveže vpisan in ves nadebuden… od takrat je bil le še znanec ;)
    priznam, da bi imela kakšen izdelek od avona, pa se mi način, kako prit do njega, upira in sem pač brez. mislim, kaj je narobe, če gre človek v trgovino in stvar lepo kupi? ne pa, da mora iskat neke dilerje in se z njimi menit, potem čakat na dostavo in še nakazovat in potem it po paket… za en piling.

  4. sasa - Avgust 8, 2008 13:47

    @Špela; jaz sem npr. zelo podobna tebi, vedno želim SAMA razmisliti in priti SAMA do odločitve ali nekaj res želim kupiti ali ne. Jasno, da na nas itak vpliva 2689 različnih faktorjev, spominov, občutkov, reklam …. ampak čisto na koncu pa ne želim kupovati česarkoli pod vplivom nekakšne odvisnosti, da nekaj moram kupiti le zato, ker imam s “prodajalcem” kakršenkoli odnos že. Iz tega razloga že od nekdaj nisem nikoli ničesar kupila od kakršnih koli akviziterjev, ki so pred leti množično hodili po firmi, kjer sem bila nekoč v službi. Vedno me je nek notranji glas opozoril, da trenutek pred tem nisem imela še nobene želje ali potrebe po artiklu, zato tega ne bom kupila tudi pod pritiskom občutka, da je artikel lep, poceni, pred mano, ponuja pa mi ga prav prijazen in simpatičen mladenič.
    In zato tudi nisem tip, ki bi lahko drugim nudil zadeve na podoben način (vsaj zaenkrat mislim tako). Pa vendar se po drugi strani zavedam, da v nekih segmentih vseeno podlegam nekim prvinam mrežnega marketinga. Npr. frizerko imam izbrano po priporočilu prijateljice, ravno pred kratkim sem iz olivnega olja preklopila na kokosovo po priporočilu prijatelja. Ki mi je poleg tega priporočil še trgovino, kjer ga imajo vedno na zalogi. Pri nakupu laptopa sem se obrnila za nasvet k prijatelju …itd.
    Bi bilo kaj drugače, če bi ti prijatelji za to, kar so mi posredovali pridobili od prodajalca še kakšen procent provizije? Prav nič.

    A res je, da nekateri ljudje ne znajo k zadevi pristopiti na pravi način in v svojem “poklicu” pretiravajo. Tako, kot je lahko policist prav prijazen in je v pomoč ljudstvu, namesto, da se šopiri v uniformi in teži povsem umirjenim voznikom s kaznijo za nepripenjanje varnostnega pasu, je lahko zatežena prodajalka v Maxiju, ki slinasto zatrjuje, da mi obleka, v kateri očitno izgledam, kot vreča krompirja, odlično pristoji, tako je lahko vsiljiv prodajalec v mrežnem marketingu.
    Ampak, jaz se ne dam :) …. včasih se umaknem, ker vidim, da ima njegova želja po zaslužku prevlado nad prijateljstvom, drugič pa vztrajam in počasi pozabi na svoje Oriflame ali Avon produkte in se lahko mirno pogovarjava tudi o stvareh, ki mu ne prinašajo zaslužka.

  5. Pingback: Policist naj štrajka! - Saša Gerčar

  6. Pingback: Grdi, lepi, slabi, dobri - Saša Gerčar

  7. Tone - November 23, 2008 23:24

    Kwa pa maš proti policistom baba tečna? Preveč ga piješ pol pa policiste kriviš, če moraš plačat.

  8. sasa - November 23, 2008 23:34

    @Tone; ne, ne pijem ga in tudi težav s policisti nimam. Žal mi je, da nisi zadeve doumel tako, kot je bila mišljena. Namreč tako policista, kot nekoga, ki dela v mrtvašnici in distributerje mrežnega marketinga, sem uporabila kot primer, kjer ne razumem človeške omejenosti in predsodkov, ko ljudi sodijo po poklicih, ki jih opravljajo. Če prebereš prvi odstavek je resda slišati srhljivo, vendar vse skupaj sem zapisala tako kruto in pikro zgolj zato, da pustim bralca najprej zgroženega, da kdo sploh lahko kaj takšnega pomisli. Ob koncu odstavka sem svoj zapis poskušala razjasniti s stavkom, da me je sam sarkazem.

    Res ne vem, ali sem se res tako čudno izrazila ali kaj, da nikomur ni jasno, da jaz NE MISLIM, da so policisti, mrtvašničarji (ali kakorkoli se že reče tam zaposlenim), tisti, ki se ukvarjajo z MLM-jem, kuharji, črni, rumeni, beli, tardeči, tabeli, tazeleni …. kakorkoli drugačni in da so ne glede na poklic, ki ga opravljajo, lahko moji prijatelji.

    Se opravičujem vsem, ki so zapis razumeli drugače!

  9. Pingback: Saša Gerčar

Izrazite svoje mnenje

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih