Comments on: In kaj ti delaš?

By: Saša Gerčar

Saša Gerčar — Fri, 10 Apr 2009 20:48:09 +0000

[...] pol leta je ena mojih objav požela burne reakcije tako tistih, ki sem jih poskušala zagovarjati, kot tistih (pravzaprav [...]

By: sasa

sasa — Sun, 23 Nov 2008 21:34:34 +0000

@Tone; ne, ne pijem ga in tudi težav s policisti nimam. Žal mi je, da nisi zadeve doumel tako, kot je bila mišljena. Namreč tako policista, kot nekoga, ki dela v mrtvašnici in distributerje mrežnega marketinga, sem uporabila kot primer, kjer ne razumem človeške omejenosti in predsodkov, ko ljudi sodijo po poklicih, ki jih opravljajo. Če prebereš prvi odstavek je resda slišati srhljivo, vendar vse skupaj sem zapisala tako kruto in pikro zgolj zato, da pustim bralca najprej zgroženega, da kdo sploh lahko kaj takšnega pomisli. Ob koncu odstavka sem svoj zapis poskušala razjasniti s stavkom, da me je sam sarkazem.

Res ne vem, ali sem se res tako čudno izrazila ali kaj, da nikomur ni jasno, da jaz NE MISLIM, da so policisti, mrtvašničarji (ali kakorkoli se že reče tam zaposlenim), tisti, ki se ukvarjajo z MLM-jem, kuharji, črni, rumeni, beli, tardeči, tabeli, tazeleni …. kakorkoli drugačni in da so ne glede na poklic, ki ga opravljajo, lahko moji prijatelji.

Se opravičujem vsem, ki so zapis razumeli drugače!

By: Tone

Tone — Sun, 23 Nov 2008 21:24:34 +0000

Kwa pa maš proti policistom baba tečna? Preveč ga piješ pol pa policiste kriviš, če moraš plačat.

By: Grdi, lepi, slabi, dobri - Saša Gerčar

Grdi, lepi, slabi, dobri - Saša Gerčar — Sat, 13 Sep 2008 13:59:42 +0000

[...] za novico, ki me je potrla. Po netu je zakrožil moj sarkastičen stavek, ki je bil vzet iz konteksta. Dopuščam možnost, da iz pisane besede težko izluščiš pravi pomen vseh mojih besed, a bolj [...]

By: Policist naj štrajka! - Saša Gerčar

Policist naj štrajka! - Saša Gerčar — Tue, 26 Aug 2008 16:17:04 +0000

[...] je sosedin snubec prav fejst fant, sem prepričana, da bi bil še bolj fejst, če bi nosil drugačno uniformo … ali pa če je [...]

By: sasa

sasa — Fri, 08 Aug 2008 11:47:03 +0000

@Špela; jaz sem npr. zelo podobna tebi, vedno želim SAMA razmisliti in priti SAMA do odločitve ali nekaj res želim kupiti ali ne. Jasno, da na nas itak vpliva 2689 različnih faktorjev, spominov, občutkov, reklam …. ampak čisto na koncu pa ne želim kupovati česarkoli pod vplivom nekakšne odvisnosti, da nekaj moram kupiti le zato, ker imam s “prodajalcem” kakršenkoli odnos že. Iz tega razloga že od nekdaj nisem nikoli ničesar kupila od kakršnih koli akviziterjev, ki so pred leti množično hodili po firmi, kjer sem bila nekoč v službi. Vedno me je nek notranji glas opozoril, da trenutek pred tem nisem imela še nobene želje ali potrebe po artiklu, zato tega ne bom kupila tudi pod pritiskom občutka, da je artikel lep, poceni, pred mano, ponuja pa mi ga prav prijazen in simpatičen mladenič.
In zato tudi nisem tip, ki bi lahko drugim nudil zadeve na podoben način (vsaj zaenkrat mislim tako). Pa vendar se po drugi strani zavedam, da v nekih segmentih vseeno podlegam nekim prvinam mrežnega marketinga. Npr. frizerko imam izbrano po priporočilu prijateljice, ravno pred kratkim sem iz olivnega olja preklopila na kokosovo po priporočilu prijatelja. Ki mi je poleg tega priporočil še trgovino, kjer ga imajo vedno na zalogi. Pri nakupu laptopa sem se obrnila za nasvet k prijatelju …itd.
Bi bilo kaj drugače, če bi ti prijatelji za to, kar so mi posredovali pridobili od prodajalca še kakšen procent provizije? Prav nič.

A res je, da nekateri ljudje ne znajo k zadevi pristopiti na pravi način in v svojem “poklicu” pretiravajo. Tako, kot je lahko policist prav prijazen in je v pomoč ljudstvu, namesto, da se šopiri v uniformi in teži povsem umirjenim voznikom s kaznijo za nepripenjanje varnostnega pasu, je lahko zatežena prodajalka v Maxiju, ki slinasto zatrjuje, da mi obleka, v kateri očitno izgledam, kot vreča krompirja, odlično pristoji, tako je lahko vsiljiv prodajalec v mrežnem marketingu.
Ampak, jaz se ne dam …. včasih se umaknem, ker vidim, da ima njegova želja po zaslužku prevlado nad prijateljstvom, drugič pa vztrajam in počasi pozabi na svoje Oriflame ali Avon produkte in se lahko mirno pogovarjava tudi o stvareh, ki mu ne prinašajo zaslužka.

By: Spela

Spela — Thu, 07 Aug 2008 19:48:00 +0000

ja, tudi mene take zadeve odbijajo. se spomnim pripetljaja, ko smo se s prijateljem s faxa zmenili za popoldansko kavo ali sladoled ali kaj-pač-že, pa nas on začne gnjavit in davit s time sharingom apartmajev. ravno sveže vpisan in ves nadebuden… od takrat je bil le še znanec
priznam, da bi imela kakšen izdelek od avona, pa se mi način, kako prit do njega, upira in sem pač brez. mislim, kaj je narobe, če gre človek v trgovino in stvar lepo kupi? ne pa, da mora iskat neke dilerje in se z njimi menit, potem čakat na dostavo in še nakazovat in potem it po paket… za en piling.

By: sasa

sasa — Wed, 06 Aug 2008 21:15:44 +0000

@Sunshine; ampak ti si me vzljubila še preden si izvedela, da delam v N21, a?
Jaz osebno sicer mislim, da je fanatizem prisoten povsod in je odvisen predvsem od tipa človeka. Nekdo bo pač ljubitelj psov in bo vsako minuto govoril o psih, čeprav drugemu ni za to prav nič mar. Meni je sicer nagovarjanje in propagiranje Amway artiklov prihranjeno, ker večina ve, da me (in ostale zaposlene) v Amway ne smejo/morejo vpisati. In če ne vedo, je zelo priročen in učinkovit izgovor, ravno ta, da sem zaposlena v N21 in da se s tem ne smem ukvarjati, a vseeno poznam ljudi, ki so v tem že nekaj dosegli in tistim to zagotovo ni uspelo na cenen in daviteljski način. Z nekaterimi smo v teh letih postali kolegi in se kdaj pa kdaj družimo tudi ob prostem času. Pogovarjamo se o vsem drugem, le o čistilih ne.

By: Sunshine

Sunshine — Wed, 06 Aug 2008 07:58:23 +0000

No, kot si sama opazila te imam jaz čisto rada kljub N-21. Priznam pa, da imam tudi jaz odpor (da ne rečem predsodke) do mrežnih marketingarjev iz N-21. Sama sem bila v Oriflame-u (morda sem celo še, niti ne vem kdaj mi poteče članarina ), poznam tudi nekaj deklet, ki so v Avonu, ampak takega fanatizma, kot sem ga srečala pri članih N-21 nisem srečala nikjer drugje.

Prijatelj – ki je od takrat naprej le še kolega – me je zvlekel na neko srečanje v Festivalno in jasno ni hotel povedati kam me pelje. In ko sem videla tisto manijo, besno ploskanje in skorajda tuljenje ob čisto povprečnih govorih, grde poglede ko sem se samo zahahljala na nekaj mestih se mi je vse zagabilo. In tudi kasneje, ko sem mu rekla da me ne zanima, mi je poskušal na vsakem koraku nekaj prodati in vsiliti.

Sva bila na tortici in mi je košček padel na hlače in bum: “U, imamo prav zato eno super zadevo od Amwaya”. Povem, da sem včeraj kuhala in se mi je nekaj prismodilo in dobim: “Veš, L.O.C. ima eno odlično zadevo za čiščenje kuhinj”.

Tebi se v tem primeru res godi krivica, večina si pa po mojih sedanjih izkušnjah čisto zasluži grde poglede, ker dajejo občutek nekega bizarnega kulta ali sekte in so precej vsiljivi. In ja, zgledajo pa vsi čisto normalno. Dve roki, dve nogi, dve ušesi in ena glava med njima…