Preobremenjenost je stanje duha in ne situacije.

A sem pametna, k’ne?

Prejšnji teden sem bila psihično res precej pri tleh … kr neki … obupavala sem nad zadevami, ki so drugače enostavno premagljive, s kratkim “Bu!” sem bila že na robu joka, odhod v službo je bil eden težjih jutranjih korakov, zvečer sem apatično obsedela na kavču in sebi ter družini postavljala najbolj nemogoča in neverjetna filozofska vprašanja.

Mi je resnično bilo hudo in težko? Ah, pajade … Hudo je družini Marka, fanta ki je pred par leti delal pri nas, kot študent, se kasneje nekje zaposlil, se zelo mlad poročil in si pred manj kot dvema letoma ustvaril družino, hčerkico je imel pri svojih rosnih 20 in nekaj. Konec avgusta je umrl. To je hudo! Ne pa moje težave!

A vseeno, takrat, ko si na tleh ne pomaga logično analiziranje in filozofiranje o tem, kaj so prave težave in kdaj je razlog moje tečnobe le pik komarja na moji levi ritnici.

Ko sem se prejšni konec tedna že počasi pobirala, sem ob reševanju točke po točko, razmišljala tudi o tem, da se v podobno situacijo ne bom več spravila. Temu je potrebno narediti konec, od sedaj naprej sem pametnejša, živela bom bolj umirjeno, se sprehajala po gozdu, poslušala ptičje petje, hodila spat ob 9h, zjutraj vstajala zgodaj in pred resnimi izzivi odtekla nekaj kilometrov, si vsak dan privoščila mirno obdobje za kosilce, prečrtala iz svojega seznama vsaj 20% opravil, ki niso najbolj nujna …. Japajade!

Pa sem, pa sem … res sem! Vikend je bil nestresen. Čisto. Še na piknik, kamor sem si sicer zelo želela, nisem šla, ker bi to spet pomenilo usklajevanje, dostavljanje nekoga na en konec, tekanje na drug, na hitro kisskiss in lepovasjevideti ter že ajmonaprej. Ne, tega jaz po novem ne počnem …. živim mirno in tak ritem bom uvedla na vsa področja svojega življenja.

No, pa se danes zbudim iz pravljice.

Ena večjih frustracij, ki me je popolnoma ohromila je bila pika na i, ko se mi je sesul računalnik. Računalnik je nekaj, kar me frustrira že od … od … od, ma ne vem …. takole je bilo .…

In povem vam, če vas poleg tega daje še vse tole in imate v službi pred nosom projekt, ki ste ga pripravljali vse leto, ko ves teden v Portorožu gostite 1300 ljudi iz 14 različnih držav, zanje organizirate spanje, zabavo, večerje, seminarje, istočasne simultane prevode ….. zraven poskrbite, da imate ob pravem času na pravem mestu še par vročih knjig in CD-jev, ki jih boste prodali, no potem, ne pomaga prav nobeno filozofiranje o pomiritvi.