Liberalna mama

Share Button

Baje sem liberalna mama, ki fura permesivno vzgojo.

Če bi našega Jako vprašali o tem, kakšna mama sem, bi sigurno rekel, da sem stroga, Crnkovič me je pred kakšnim letom nekako obsodil1, da sem liberalna, tudi politično bi se nekako postavila na bolj levo, kot desno stran, a še vedno ne vem natančno v kateri predal mam bi se dala.

Zadnjič mi prijatelj razlaga, kako sta med tednom televizija in računalnik pri njih doma prepovedna in v naslednji minuti že razlaga o svojem problematičnem sedemletniku, ki baje že kravžlja učiteljičine in še čigave živčke. Hmmmm, prepovedana?

Pri nas ni nič prepovedano. Niti kajenje, pretepanje ali preklinjanje ne, še manj pa bolj banalne zadeve, kot so gledanje televizije, določenih programov, igranje igric ali celo žvečenje čigumijev in podobne nebuloze.

In glej ga vragca; mi nimamo nikakršnih težav s pretepanjem, preklinjanjem, predolgim sedenjem pred televizijo, še manj pa z igranjem igric na računalniku. No, če smo odkriti imamo težave s tem, da se pri nas neradi učimo matematike oz. podobno neljubih predmetov, ki ne “laufajo” sami od sebe2. Težave imamo pri odhajanju v spalne prostore, saj je spanje nepotrebna izguba koristnega časa 🙂 Težave imamo pri premalo sodelovanja pri hišnih opravilih, a idealnih otrok pač ne moremo imeti, kajne?

Na razmišljanje o permesivni vzgoji, me je navedel post, ki ga je o učiteljih in nasilju v šoli zapisal naš Jaka. Ne gre mi v glavo, da učitelji ne morejo krotiti 25 mulcev, ki še niti dobro niso vstopili v puberteto. Pogovarjamo se o vzgojnih načrtih, kdo naj bi koga in zakaj kaznoval, kaj vse je prepovedano, kako umiriti tiste, ki so problematični, jaz pa imam vedno bolj občutek, da drvimo z vse večjo hitrostjo po napačni strani avtoceste. Tistemu učitelju, ki s svojo razlago in svojim odnosom, ne zna pridobiti pozornosti večine v razredu, ne pomaga miljaužnt predpisov, zakonov in vzgojnih načrtov. Permesiven, liberalen, glasen, konzervativen, dosledno zoprn ….. pa saj je vseeno, mulci so danes vse bolj bistri in težko jih je pretentati. Kmalu jim postane jasno, kdo je tisti, ki hodi le v službo in komu je mar zanje in za njihovo prihodnost.

In nov vzgojni načrt bo imel še več prepovedane televizije in še več prepovedanih igric … tako za učitelje, kot za učence ….. in seveda se bo tokrat smer otroškega obnašanja obrnila v drugo smer … japajade!

Share Button
  1. no, vsaj kot kompliment se ni slišalo []
  2. jasno, da je tukaj množina uporabljena le kot mehčalec []
  • Hm, razen da si proti sistematičnim prepovedim, nisem razbral, za kakšno vzgojo točno se zavzemaš.

  • 1danica

    Ne gre mi v glavo, da učitelji ne morejo krotiti 25 mulcev, ki še niti dobro niso vstopili v puberteto.

    LOL LOL LOL

    Pojdi v šolo kdaj pogledat, kako to v resnici izgleda…

    A veš, koliko otrok sliši šela na kričanje? Kakšno prvo (ali petnajsto) besedo neki!
    A veš, koliko staršev “ima doma red!!!!” potem se pa mulci v šoli sproščajo
    A veš, kolio je otrok, ki jih nihče ne uči o ozirnosti, osnovni oliki in podobnih malenkosih?
    A veš, kako nekateri otroci hitro povzamejo vzorce, ki niso za v razred?

    Pa ogromno je pridnih, s katerimi se da lepo zmeniti.

    Mi smo tam pa za vse. Ni dvoma.

  • A veš, kako nekateri otroci hitro povzamejo vzorce, ki niso za v razred?

    Pardon, “za nikamor” sem mislila…

    K sreči mnogi starši tudi sami vedo, kako in kaj. Le skupaj lahko rešujemo nesporazume.

  • @Igor; po delavnem vikendu (zelo aktivno delavnem), po vrnitvi domov ob 8h zvečer, razpakiravanju in potem trenutku miru, ki sem si ga vzela sem namesto gledanja televizije, odšla raje pogledat kaj je v zadnjem času na svoj blog napisal moj sin. Njegovo razmišljanje mi je bilo všeč, saj sva prejšnji teden o incidentu, ki se je zgodil na njihovi šoli tudi v živo debatirala. Ker se mi je zdela tema zanimiva, sem namesto kratkega komentarja, raje zapisala nekaj besed na svojem blogu.
    O tem za kakšne vzgojne prijeme se zavzemam bi lahko popisala nešteto strani, a ker je bila ura pozna, jaz utrujena in ker konec koncev nisem nek strokovnjak na tem področju …. in se mi ne da prerekati z učitelji, ki takoj poskočijo, kot da vsak, ki ima mnenje o tem in onem, kar se dogaja v šoli, kritizira prav njih, sem zapisala le kratek zapis o tem, da pri nas doma stvari pač ne prepovedujemo.

    A daleč od tega, da nimamo reda in discipline. Tudi jaz zakričim in takrat se pri nas premika pohištvo in lahko slišiš iglo, ki pade na tla, a to se zgodi morda enkrat letno in moje kričanje je bolj podobno zelo glasnemu govorjenju, ki ne dopušča nobenega ugovora.
    Drugače pa sem pristaš motivacijske vzgoje, kjer ni nikoli dovolj “izgubljenega” časa za ponovni pogovor o tem, zakaj je učenje potrebno, zakaj je dobro pospravljati za sabo, zakaj smo prijazni do vseh soljudi, zakaj vedno obstaja nekdo, ki je najnekaj (najbolj zoprn, najboljneumen, najboljpretapški, najlepši, najpametnejši, najboljpiflarski ….) in da kljub odstranitvi, na njegovo mesto pride naslednji naj …. 🙂
    Sicer pa ne vem ali je tvoje vprašanje letelo na vzgojo doma ali pa si tudi ti skočil na moje mnenje o šolanju in tamkajšnjem vzgajanju.

  • Saša, nič ne poskakujem, LOL pa še zdaj… sploh ne morem nehati. Sem vajena takih in podobnih mnenj. Če bi v živo vrgli kakšno debato na to temo, bi se v zvezi z vzgojo strinjali o milijon in eni stvari, sem pepričana. Ampak “kako se v šoli česa ne da” je pa rečeno zelo na pamet brez pravega vpogleda v dejansko situacijo.

    LP! 🙂

  • @1danica; vem.
    In stavek ni bil namenjen VSEM učiteljem, ampak tistim študentom ali karkoli so že poslali v razred našega Jake, ki niso niti za sekundo pridobili pozornosti učencev.
    Moj zapis je bil nadaljevanje Jakovega zapisa, najinega pogovora o tem ter mnenja še dveh Jakovih sošolcev, ko so mi pred vrati šole še isti dan zgroženo pripovedovali, kaj se je takrat v razredu dogajalo.

    Tokrat nisem kritizirala učiteljev in nasploh se mi zdi, da naši učitelji niso nič slabši od učiteljev kje drugje in nič slabši od zaposlenih na kateremkoli drugem področju. Povsod so boljši in slabši, povsod so takšni, ki znajo in takšni, ki ne, povsod so takšni, ki hodijo le v službo in takšni, ki resnično v tem uživajo …
    Jaka ima takšne in drugačne učitelje, nekatere ima rad, nekaterih ne. Ne ocenjuje jih glede na ocene, ki jih pridobiva, ampak glede na zanimivost predavanja in glede na zmožnost umiritve razreda.

    Ker si hitra in med tem, ko jaz odgovarjam tebi, ti že pišeš komentarje :), bom tukaj zaključila in nadaljevala v naslednjem komentarju 🙂

  • 🙂

  • Saša, letelo je na to, da ne marate matematike. Jaz učim matematiko… 😉

    Ne, hecam se. Nisem dobro razumel, kaj točno misliš z “nimamo prepovedi”.

  • @Igor; sem po naslovu maila opazila, da obstaja kemija med tabo in matematiko 🙂
    A zdaj je jasno, kaj sem mislila s tem “da nimamo prepovedi”?
    Nikoli se mi ni zdelo smiselno, da svobodno misleče bitje omejujem pri odločanju o zadevah, za katere imam občutek, da je dovolj zrel, da jih dojame.
    Morda sem Jako celo prekmalu smatrala za bolj zrelega, kot je v resnici bil, vendar jaz sem Jaku vedno raje razlagala, zakaj se mi ne zdi pametno, da pije Coca-Colo ali gleda preveč televizije, kot da bi rekla NE.
    In to je najbrž tudi razlog zakaj Jaka misli, da sem stroga, mene pa ta zadeva čudi, saj nikoli nisem rekla: “Ne, tega pa ne smeš!”
    Ravno na letošnjem smučanju v Dolomitih sem imela primer, kjer je Jaka srečal nekaj svojih prijateljev enakih let. Med njimi sta dva, ki smučata ohinsploh … ni ovir za Mobitel … v gozdu, pod sedežnico …. bolj, ko je čudno in nevarno, bolje je.
    Po nekaj urah smučanja, kjer so se trinajstletni mulci pojali sami (brez odrasle spremljave), me Jaka kliče in vpraša, če gredo lahko gradit skakalnico za skakanje z boardom A??! “Kam?” je bilo moje vprašanje. “nekam v gozd pod eno sedežnico”.
    “nisem navdušena, a presodi sam” je bil moj odgovor.
    Bila sem prepričana, da sem mu s tem dovolila.
    A ko smo se čez nekaj ur dobili skupaj, so mi povedali, da se za to niso odločili, ker bojda jaz nisem pustila.
    Torej; ne prepoved, ampak naučiti jih treznega in odgovornega razmišljanja.
    Mene je moja mama gnjavila z učenjem brez konkretnega razmisleka in pogovora, kljub temu, da sem bila odličnjakinja. Kaj sem naredila? Čim sem bila dovolj stara, sem našla način, da sem počela tisto, kar sem jaz hotela, le da sem njo goljufala.
    Ne želim, da me moj sin goljufa. Raje imam fer odnos in po pravici povedano, da mu matematika smrdi in da se je ne želi učiti 🙂
    In zakaj ne? Zato, ker ima slabo učiteljico. Sori, ampak res je to. Saj strokovno ji ni kaj očitati, a vzgojno je prav pri njej živa katastrofa. Govori tabli, v razredu je kaos in še tisti, ki želijo slediti pouku, to ne morejo.
    Je to le izgovor pubertetnika? Ne. Resda je naš izraziti družboslovec, ki misli, da bo tudi naravoslovne predmete obvladoval tako z lahkoto, kot ostale, vendar lani je imel za matematiko učiteljico, o kateri še danes govori, kot najboljši na šoli, čeprav tudi tam ocene niso ravno cvetele.
    Vsekakor pa smo ga k učenju spravili lažje, kot letos.

  • @1danica;
    v šoli sem v vseh božjih jajcih : svet staršev, šole, projekt vrednote, sklad, odbor za vzgojni načrt :), tako da trust me, vem kaj se dogaja v razredih in tega me je strah.

    Vem, da je težko miriti mularijo in vem, da je hudo narobe, da se itak nič več ne sme in učitelj skoraj ne sme grdo pogledati učenca. Ja, se strinjam, da bi včasih bilo bolje, če bi lahko nekoga po zadnji plati, a po drugi strani absolutno ne odobravam nikakršnega nasilja. Najsi je otrok še tako hiperaktiven ali težak, ni razloga, da učiteljeva roka seže po njem.

    Spomnim se debate z Jako, ko so se pred dvema letoma vrnili iz šole v naravi na Arehu. Baje so bili mulci obupni … itak 🙂
    Učitelji so bili nesrečni, otroci pa tudi. Jaka resnično ne mara nikakršnega nasilja in tudi učitelji znajo povedati, da sošolce poskuša umirjati, a ker je v skupini, ki je hrupna in težavna, je obravnavan, kot člen iste strukture. Tako je najbrž še pri večini deklet in še nekaterih dečkih.
    Na smučanju na Arehu, so se našli primerki, ki so bili neobvladljivi. Ponoči jih ni bilo mogoče zadržati v sobah, med obroki so skakali naokrog, celo uničevali javno lastnino …. Vse to je seveda motilo tiste otroke, ki so bili “pridni”. Poleg tega, da so nad “pridnimi” izvajali nasilje že njihovi sošolci, so jih tudi učitelji združili v skupino otrok, ki nagajajo. Nad vsemi je bila uvedena vojaška vzgoja in otroci si praktično niso upali komunicirati niti najosnovnejših zadev.
    Vtis o šoli v naravi je bil porazen za vse vpletene.
    To je le eden od primerov ….. a v večini je tako, da ni časa za individualizem. Vsakega posameznika se trpa v skupino in ta skupina večinoma dobi pridevnik najšibkejšega člena in ne najmočnejšega.
    Na vseh naših sestankih se non stop razglablja le o problematičnih učencih, o pravilih, ki bodo umirila problematične, o kaznih … celo vzgojni načrt je prilagojen temu.
    Je to res način, da zlezemo iz tega?
    Moje mnenje je drugačno in čeprav sem velika zagovornica socializacije, bom pod takšnimi pogoji postala zagovornik šolanja doma.

  • @1danica; aja, tista skupina, ki je prišla v šolo in ni mogla umirit teh mulcev je baje neštetokrat ponovila: “No, zdaj bomo pa začeli!”
    Pa začnite, za vraga! Začetka res ni treba napovedovati 🙂
    Ne vem kaj razmišljajo tisti, ki pošiljajo tako nepripravljene ljudi na šolo! Pa saj tile v Jakovem razredu niso najbrž nič bistveno bolj drugačni od kakšnih drugih trinajstletnikov na drugi šoli, a?

  • @1danica; zakaj pa ne bi enkrat tudi v živo kakšno rekli?

  • Ja, zakaj pa ne? To bo treba enkrat zorganizirat (joj, kolk lepo po slovensko je blo to!!)

    LP! 🙂

  • RAdirka

    Dobrodošla doma. Te je pričakala Radirka? Glede učiteljev in vzgojiteljev. Ja res imajo vedno več težav z podivjanimi otroci, ki imajo doma ravno tako neodgovorne starše. In vesela sem ,da z novimi šolskimi redi lahko naredijo red nee samo med otroci, ampak tudi med starši. Kja vse smo morali prenašati v OŠ s strani staršev – mi drugi starši, kaj šele učitelji…pa v vrtcu…kako dajejo otroke preveč spat, pa jim zvečer ne spijo…..no sedaj v srednji šoli pa sem prišla na svoj račun. Pedagogi, ki jim moj Irokeza spoštuje in jim je v veselje. Meni tudi, kljub stalnim tistim NMS-ji…Ja dobri pedagogi lahko naredijo veliko, če jim stari to dovolijo. lp Radirka

  • Pri vas mora res vladati eno sproščeno vzdušje, brez (pretiranega) kričanja, solz in podobnih nevšečnosti. Morda bi morala včasih kaj več napisati o tem 😉

  • @Alex; veš razmišljati o tem, da je pri nas bolj ali manj umirjeno je podobno, kot takrat, ko me ginekolog vpraša ali imam močno ali šibko menstruacijo 🙂 hmmm, ne bi vedela, ker v tuje domove in spodnjice ne gledam 🙂
    Sicer pa nisi spoznal še našega tretjega člana družine, ta lahko drži ravnovotežje, a ne? Hec
    Hmja, edino kar lahko primerjam je moja družina, moje otroštvo … ja, če primerjam s tem, je pri nas definitivno miljauženkrat bolj mirno. A da si ne bi kdo delal utvar tudi pri nas tečejo solze in ne samo ob romantičnih filmih in tudi pri nas kričimo in ne samo od veselja 😉
    Sicer pa težko pišeš o tistem, kar je “normalno”, veliko lažje je pisati o ekstremih.

  • Nick

    permesivnost, kaj je že to? sem slišal že ene miljaužnkrat, pa še zdej ne vem

  • @Nick; če pa si že miljaužnkrat slišal bi pa morda le lahko počasi dojel, da je permesivnost ena navadna permisivnost z majceno slovnično napako.
    Saj veš; nekateri se SpomnIjo, drugi pa spomnEjo, da je treba za kakšne malenkosti miljauženkrat težiti in se na ta način ven metati, češ kako smo eni pametni 🙂

  • Nick

    Saj pravim, da ste nekateri ponosni na svojo površnost in zanikrnost glede jezika in matematike – čeprav pri slednji znate verjetno računati za pet, kadar gre za vas.

    Glede permEsivne vzgoje bi pa otrok morbit vsaj kdaj rad imel jasen odgovor na jasno vprašanje, ne pa nonstop neko nakladanje.

  • @Nick; res ne vem kje te je življenje tako teplo, da si tako piker in nesramen do ljudi, ki ti prav nič nočejo.
    Lahko noč!

  • Nick

    Saj zdaj grem pa spat, da bom jutri spet lahko v eni sekundi izračunal 3 × 180 = 540. Res je fajn posedovati beautiful mind.

  • Nick

    Kje ti vidiš kakšno nesramnost? Seveda pa ni vse zavito v celofan, kenede, in tako izpadeš nesramna ti. Lahko noč!

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih