Drugi o meni

Share Button

Marca 2013 je moj blog dobil novo podobo in posledično sem sklenila, nekaj strani, ki so se mi v stari postavitvi zdele smiselne, tu, v novi preobleki, ukiniti. Ena od njih je stran kjer sem si kot kaže zamislila dvigovati svoj egotrip in v pričakovanju množice pozitivnih odzivov in komentarjev na temo Saše, odprla in temu posvetila kar celo stran.
No, ker  ravno ni bilo in ker se mi z novimi gubami na obrazu in novimi izkušnjami za ušesi, zdi ta stran res malce pretirano nastopaška in bahava … in ja, tudi zato, ker je bilo preprosto preveč zavihkov in se na nekaterih modernih telefončkih, vse skupaj preveč nagužva, sem jo preprosto izbrisala. A ker so besede še vedno in ker se  mi je zazdelo branje izjav, podanih izpred šestih let in pol, zelo zanimivo, sem si rekla, zakaj pa jih ne bi objavila ponovno … tokrat le kot eno od objav, ki bo te dni spet zasijala v vsej svoji barvi in zanimivosti, z naslednjo novico pa počasi odšla v pozabo.

Takole se je to meni in nekaterim mojim prijateljem zapisalo v oktobru leta 2007:

Idejo mi je dal Žiga, v realnost sem jo pa spravila na osnovi nekaj komentarjev, ki niso bili najbolj tesno povezani s temo, ki sem jo zapisala in nekaj mailov, ki sem jih prejela v svoj poštni predal, kjer je bilo vsemu skupno to, da so ljudje komentirali na splošno o svojih vtisih ob prebiranju tega bloga.

Torej tale stran je namenjena izjavam mojih prijateljev, znancev, družinskih članov, kolegov, ki me poznajo in so povedali nekaj …. nekaj o meni ali o mojem blogu. Tukaj se ne bo našlo ravno kup znanih oseb, nobenih predsednikov, članov političnih strank in podobno, tukaj se bodo znašle izjave ljudi, ki so mi blizu pa naj bo to prodajalka zelenjave na tržnici, , natakar kjer , , pedikerka, maserka 🙂 … tole se tako lepo rima, da sem kar vse 3 napisala, čeprav poznam in imam le svojo  …. pa morda kakšen od službenih kolegov, vsekakor pa moji prijatelji.

Nekaj izjav sem na splet dodala sama (seveda sem jih poprej pridobila od dotičnih ljudi), kasneje pa je zadeva odprta za komentarje vsakega (tudi naključnih bralcev), ki želi dodati kar koli na temo mene ali mojega bloga. Komentarjev ne bom popravljala ali brisala, četudi mi zapisano ne bo všeč … obljubim.

Tukaj jih je nekaj za začetek … kot vedno je kovačeva kobila bosa in tisti moji najdražji niso uspeli prav nič pametnega skovati. Bom to vzela za kompliment in smatrala, da imajo o meni za povedat toliko dobrega, da bi bilo že kičasto in dolgovezno. Oni bi želeli vse skupaj strniti v kratko in jedrnato izjavo, kar pa je pri meni praktično nemogoče, kajne?

Saša je poseben primerek 🙂 , eksplozija idej in energije! Na vsako zastavljeno vprašanje, ima izčrpen odgovor, o vsaki temi, pa konkretno mnenje.. Tu ni sivega, ne povsem belega in nikoli samo črnega! Je predvsem barvito… In prav ta barvitost in širina njenega razmišljanja, puščata pečat v vsakem njenem sogovorniku. Vesela, sem da jo imam! Naca

Saša je zelo sašasta. Čeprav opazna, nikoli ne bahava. Čeprav zahtevna, nikoli ne preveč tečna. Čeprav ambiciozna, nikoli ne grebatorska. Čeprav zelo mamasta, nikoli ne posesivna. Predvsem pa realna, objektivno kritična in vedno poštena. Človek, ki ga je dobro poznati in kar najbolj cenim, prijateljica, ki jo je čast imeti. Žiga

Sašo sem spoznala pred leti, ko se je s prijateljico Naco vpisala na tečaj italijanščine-tako sem postala njena učiteljica. Že po parih urah mi je postalo jasno, da se bom v tej skupini zabavala, najbolj glasni in veseli v skupini sta bili prav Saša in Naca (ki mi je lani super opremila stanovanje). Tečaje sta obiskovali kar nekaj semetrov. Z eno besedo je Saša prava “faca”. Vedno je dobre volje, prijazna, simpatična, zabavna, odprta, v njeni družbi se vedno nasmeješ, dobiš kako dobro idejo, npr. da lahko kupuješ večje čevlje, če so ti všeč, naj ti številka ne bo ovira 🙂 Nikoli ji ne zmanjka besed, vedno ima nove in nove ideje, to lahko opazi tudi vsak, ki prebira njen blog, ki je res super. Le tako naprej :-)) Eva Beltram

Tisto, kar jo res zanima, Saša zasleduje z nepopisno radovednostjo in zagnanostjo. Na poti rada razmišlja, se sprašuje, najraje pa kaj dodaja in spreminja… že po tistem, kar ji njen ženski ego narekuje, ker se mu tako, kot je, le zelo redko zdi povsem dobro in je ob tem prepričana da bi vedno lahko bilo boljše. Ima občutek za organizacijo, stvari zavija v njej lastno formo, ki se zdi včasih rahlo bizarna. Rada ima odbitost, sploh še, če je le ta živahno obarvana… to ji buri domišljijo in jo sili v vedno nove rešitve, pri čemer stare, čeprav tudi zelo dobre, odpadejo pozabljene… Je zagrizen fighter, nevarna kot sovražnik. V nemoči, da stvari spelje tako, kot si je zamislila, rada pade v otopelost in navidezno nemoč… a njen notranji domišljijski svet ostaja ves čas prižgan, mrzlično išče in ko se kaj pojavi na ekrančku, se Saša, kot po čudežu zbudi, zapoje in je zopet in action… BB

Share Button
če to ne kaže na slabo samopodobo, naj me koklja brcne
očitno sem pričakovala vsaj po 3 izjave dnevno ;)
v moji bazi arhiviranih zapisov
ki nam v glavnem nosi račune
nope, ne pijem je več, vsaj ne tiste taprave
trenutno bi lahko imela le še maserko glave
nope, tudi te žal nimam več ;)
  • Zasledil tvoj zapis o meni in te dovolil opozoriti na to, da se s svojim pisanjem dotikas ljudi, ki jih ne poznaš in jih morda prav zaradi tega prizadaneš….sej veš untrač o žitniku ki ima podbradek…verjetno pa si globoko v sebi ti tako korektna, globoka in iskrena oseba…blabalabla

  • Joj, Mark pri pisanju se seveda dotikaš ljudi, ki jih ne poznaš, ker več ko pišeš, bolj pogosto se lahko zgodi, da v nečem nekdo pač najde sebe. O tem, da sem se nekoč mimogrede dotaknila tebe se bežno spomnim, a to je že zelo daleč nazaj in čeprav tega sedaj nisem niti iskala in zato ne prebrala, lahko z gotovostjo trdim, da s tem nikakor nisem želela nikogar prizadeti, niti biti žaljiva. Stvar sem omenila, kot primer, saj je o tem ravno takrat pisalo v rumenem časopisu in bilo zapisano, kot tvoja izjava. Ja, jasno mi je, da v tisku iz muhe naredijo slona in da je takšne stvari treba deliti z 567, vendar ti zagotavljam, da moj namen absolutno ni imel namena biti žaljiv.
    Sama sicer ogromno pišem v prvi osebi in razlagam svoja razmišljanja in svoje občutke, a čisto brez omenjanja okolice ne gre. Sicer pa sam zagotovo to še najbolje veš. Morda je razlika pri izgovorjenih ali zapisanih besedah v tem, da izgovorjene težko razpredaš in siciraš in gredo gredo zato hitreje v pozabo.
    Sicer pa nisem niti globoko v sebi, niti tik pod površjem noben uberčlovek. Povprečna oseba, ki je malce bolj pozitivna od povprečja, malce bolj gobčna in direktna od povprečja …. iskrena?? …khm …. ja, rekla bi, da sem, vendar nič hudo čistunskega.

  • Oj!

    Dolgo me že ni bilo gor. Verjetno si že pozabila kdo sem jaz. Drgač te pa redno berem in si cool in prava faca. Sem kelnar iz… sej veš, ne bom pa delal reklame. Pišem ti pa iz enga prav posebnega razloga. Gospoda Lisaca že dolgo spremljam. Kar nekaj let. Še posebej sem spremljal njegovo prvo tekmovanje v direktnem marketingu. Sem se skoraj odločil prijavit, vendar sem si premislil. Kaj pa vem ali sem imel premalo denarja ali pa nisem imel jajc. Ne spomnim se več. Vem samo, da sem potem, navdušeno spremljal tekmovanje do konca. Sem bil navdušen, kot da bi sam tekmoval. In letos? Nisem imel časa in spet ne j…, da se prijavim. Ker ni bilo časa niti gledal nisem , kako letos to poteka. Danes sem pa le našel čas. In kaj vidim? Vidim, da tekmuješ. Bravo. Svaka ti čas. Bom držal pesti zate. Upam., da prideš do vrha in na koncu celo zmagaš. Bom zdej malo bolj pogosto spremljal, vse skupaj. Lep večer še naprej in pozdravi družino….

  • Oj,
    vem kdo si in to sem vedela takoj, ko sem videla tvoj “nick” – Dopisovalec. Vem tudi točno kako izgledaš, ker si obraze dobro zapomnim in če bi te kdaj srečala na ulici, bi te spoznala. Jaz te berem bolj slabo, ker nisem nič več aktivna na e-dnevniku in tako bolj redko naletim na bloge, ki ne objavljajo na Blogoroli ali ne komentirajo pri meni. V glavnem mi za branje konstantno zmanjkuje časa. Tudi zaradi takšnih tekmovanj, kot je tekmovanje v direktnem marketingu. Ja, stvar je lušna in zabavna. Sem tekmovala že lani in na koncu izpadla v …kaj vem … kaj je to …četrtfinale ali kaj vem kaj, v glavnem je bila moja uvrstitev nekje med 4. in 8. mestom. Letos grem še enkrat v boj. Seveda za prvo mesto 🙂
    Ah, saj mesto res ni tako pomembno (čeprav je lepo zmagovati) 🙂 , pri tem je fino predvsem to, da se na zabaven in najbolj produktiven način učiš. V bistvu to ni tekmovanje, ampak bolj učenje na zabaven in inovativen način. Lani sem se res veliko naučila in letos niti ne bi šla ponovno v to, če ne bi na prejšnjem itak toliko zaslužila z nagradami, ki bi jih lahko vnovčila pri Liscu in lahko ta “bonus” kar prenesla na novo tekmovanje. Najbrž se letos ne bom naučila tako veliko, kot lani, a še vedno je vredno te investicije.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih