Saša Gerčar

V neki vasi je oče svojemu sinu za 14. rojstni dan kupil konja. Vsi so bili navdušeni in govorili, kako dobro je to, le stari mož je rekel: “Bomo videli!”

In res čez nekaj mesecev sin pade iz konja in si zlomi nogo. Vsi vaščani se držijo za glavo in pravijo, kako grozno je to, le stari mož pravi: “Bomo videli!”

Pa pridejo v vas po vojake in vsi fantje morajo v vojsko, le ta mladi fant ostane doma, ker ima zlomljeno nogo. In vsi pravijo, da je to dobro, le stari mož ponovno pravi: “Bomo videli!”

In tako naprej. Ta zgodba bi bila lahko še krajša in bi se glasila: “Vsaka palica ima dva konca”, a na to temo je Tom Hanks tokrat igral v filmu s politično vsebino, ki so jo v Koloseju opredelili, kot komična drama.

Ups, ne, ne, to ni Indiana Jones ampak Zaklad pozabljenih. Ah, isto sr***, drugo pakovanje! S tem sloganom ne mislim filma kritizirati, ker mi je bil čisto kjuti za takšno zvrst. Boljši od Indiane Jones in tudi nekako Nicholasa raje gledam, kot Harrisona Forda.

Jako je navdušil in navdušil je tudi publiko v dvorani, ki je ob koncu filma zaploskala pa kot sem opazila je navdušil tudi tega mladega blogerja - Jakovega prijatelja iz tenisa.

Vsekakor vreden ogleda, če želite razveseliti svoje najstnike ali če se želite preprosto sprostiti in uživati v 1000 in eni prigodi na poti do novega odkritja povezanega z ameriško zgodovino.

Film, ki me ni prepričal. Znanstveno fantastični filmi itak niso moja najpriljubljenejša zvrst, a o tem filmu sem slišala le pozitivne kritike, zato sem sklenila, da ga je pač treba pogledati.

Vse kar je zanimivega in dobrega v tem filmu so mišice Will Smitha in pogled na upostošene ulice Manhattna. Vse to je bilo še toliko bolj zanimivo, ker smo se leto dni nazaj skupaj z Jako in Tomažem tam sprehajali in lahko tokrat ugotavljati kaj od tega smo videli v živo v popolnoma drugačni obliki, v različici prenatrpanih ulic, prerivajočih se ljudi in svetlikajočih svetlobnih napisov. No, pa tudi ideja sama ni napačna, saj zbudi razmišljanje o možnosti vpliva virusov na življenje na zemlji. Vse ostalo je prazno, prazno, prazno.

Zgodba prepleta življenje Will Smitha, ki igra vlogo virologa, ki išče zdravilo proti virusu, ki se je uničojoče hitro razširil po svetu in ljudi spreminjal v agresivna bitja s krvoločno močjo živali, ki ubijajo vse človeško ter s svojim ugrizom okužijo tudi tiste, ki so morda imuni na virus, ki kroži po zraku.

Pravljica. Mešanje risanke in filma s primesmi mjuzikla . Duhovito in predvsem romantično 200 na uro. Očitno za Tjašo kar preromantično, zame ki pa se malce manj cenim pa ravno prav.

Jaka je pri tem komentiral, da je animacija bedna. Bedna? Prav luštna je! Takšna, kot je pri “pravih” risankah! A morda pa je tale mama res že malce za luno in se ob takšnih risankah spominja Trnuljčice in podobnih predpotopnih risank. Toliko bolje … kaj ni lepša takšna risanka, kot razkazovanje sposobnosti, da se lik lahko nariše tak, kot je v realnem življenju.

Kar tri filme na podobno temo sem gledala v teh dneh. Jah …kaj čem praznični dnevi, pa še doma smo bili, pa še slabo vreme … potem pa po kinematografih lazimo.

Vsi trije podobnega žanra, vsi trije narejeni v nekem novodobnem trendu, ki filmov ne olepšuje in raje prikazuje RL ponekod v precej kruti (kao realni) različici. Ne glede na to, da so vsi trije zelo dobri in vredni ogleda, bi jih vseeno razvrstila od najslabšega do najboljšega (po mojem nestrokovno ljubiteljskem mnenju).

Mafijske noči; kriminalka. Droga in preprodaja droge, ki je nekako glavni sekundarni razlog za razvoj zgodbe, ki pa v ospredje porine bratovsko ljubezen, razlike med njima, očeta in odnos med njimi. Zgodba lepo teče, dobra igralska zasedba pa zagotavlja kvalitetno interpretacijo vsakega karakterja.

Jaka je moje zlato odkritosrčno dete. Itak je “po mami” in kar srhljivo je, ko pri otrocih opaziš svoje napake … no, saj ne priznam, da bi jim sama rekla napake … In seveda mi je moj dragi sin zadnjič serviral direktno resnico naj na blogu ne pišem več o filmih. To mi baje ne leži. Sploh mi ne leži nobeno opisovanje. Sploh pa naj ne pišem resnih zadev, ker tega ne obvladujem najbolje. Baje sem strašansko dolgočasna. No, saj me je hkrati potolažil, da sem dobra v pripovedovanju zgodb in mi svetoval naj se držim tega.

Khmmm. Bo že nekaj na tem, saj le kdo bi mi resnico znal servirati bolje in konkretneje, kot ravno moj zlati sin.

Pa ravno iz kina domov sva se vozila in razpravljala o Čebeljem filmu. Strašansko všečna risanka o kateri bi lahko zapisala še in več in še več. Že nekaj tednov je od ogleda, a jaz sem le rabila nekaj časa, da premeljem, premislim in se odločim ali naj upoštevam sina ali pa trmasto vztrajam pri svojem.

Brezveze. Gledala že nekaj časa nazaj, ampak res nisem imela nobenega veselja karkoli zapisati o tem.

Komedija. Romantična. Kr neki. Njega zacumpra neka sošolka v času prvih pubertetniško odraščajočih (ne)izkušenj. On odraste …. no, telesno … a se ne reši uroka, ki ga je spremnil v strašnega žrebca …ja, ja tudi seksa je nekaj … On vsako, ki jo poseksa, popelje tudi pred oltar ….. ne z njim ….. vsaka s povsem novim, sanjskim moškim. In potem on spozna usodno bejbo in oh in sploh …. in na koncu hepiending.

Nekaj čudnega se dogaja v Hollywodu, vam povem!

Itak zadnja leta snamejo le še pravljice¹ v stilu Harry Potterja, Gospodarja prstanov, Piratov s Karibov itd.

Poleg tega imam občutek, ko se navdušijo nad enim igralcem, ga potem vtikajo v vse filme in npr. sedaj kar v dveh filmih igra Meryl Streep, ki je mimogrede odlična igralka, opažam pa da prihaja obdobje mojega ljubljenčka Clive Owen-a.

A vse to ni nič v primerjavi z očitno popularnostjo imena Oliver za vse vloge dojenčkov in otrok. V zadnjih treh filmih so vsi otroci nosili ime Oliver. Halo?!

Bivši; namesto imena Hakim za svojega prvorojenca izbereta povsem všečno ime Oliver.

Invazija; Oliver - itak idealno ime za sina glavne igralke.

Postreli jih!; dojenček, ki ga premetavajo sem in tja mora nositi nadvse popularno ime - Oliver.

1. ki mi po pravici povedano gredo na živce [↩]

Predvčerajšnjim nisem gledala tega, ampak ta film, a bom vseeno šla po vrsti in najprej pisala o tem, ki sem ga videla še nekaj dni prej.

Tomaž, ki si je film ogledal z nama¹ pravi, da je zgodba že znana in da jo je že videl v drugem filmu. Čeprav sem ga tudi jaz sigurno videla, se takšne zgodbe ne spomnim, vendar verjamem, da je bilo na isto ali podobno temo bilo posnetih že na stotine filmov.

Sama zgodba nič strašanskega … rahlo znanstveno fantastična zasnova, borba dobrega in zlega, zmaga dobro, malce ljubezni, akcije … a teče. Jaka ne mara filmov z grdimi srhljivimi prizori, kjer režejo prste in sekajo glave in tukaj ni ravno tega …. a vseeno, virus, ki “napade” ljudi ovije v nekakšno sluz, kokon in zadeva izgleda precej srhljivo. Jaka je že na začetku omenil, da je film “ful bad” a na moja vprašanja, če greva ven, je vedno znova odgovarjal, da še ne. Zgodba je bila napeta in ga očitno prilepila na sedež.

1. seveda z Jako in mojo malenkostjo [↩]

Brez veze. Ste opazili, da že kar dolgo nisem pisala o nobenem filmu? Ogledi filmov so pri nas ponavadi rezervirani za konec tedna in ker sem prejšnji vikend delala, sem pač en ogled filma špricala. Falabogu, ker naš mali je gledal tole neumnost. Sicer pa ta film možno, da ne bi bil na seznamu njegovih želja, četudi bi bila jaz doma. Ogledal si ga je na rojstnem dnevu njegovega sošolca in priznal, da bolj neumnega filma še ni gledal.

Včeraj pa smo si ogledali tega. Vsakič z veseljem poslušam oddajo Filmski kritik na radiu Hit. Prav zabavno se mi zdi poslušati mnenje “navadnih ljudi” o kakšnem filmu, ki ravno pride na filmska platna. In ravno v petek je neka gospa povedala, da jo je ta film povsem očaral. Smešen, ima zgodbo in, če ga ocenjuje od 1-5, bi mu dodelila petico. Halo?! Film ni vreden niti trojke! Gospa očitno zelo poredko gleda filme in je precej nekritična.