Saša Gerčar

Včeraj je v Afganistanu skrajnež raztrelil sebe in še kup nedolžnih ljudi.

V nedeljo sem v Koloseju gledala odličen film s prav takšno tematiko. Ideja o samomorilskih napadih ni prav nič inovativna, a me je vseeno zbodlo, da se ravno, ko po svetu začnejo vrteti film, ki za čuda kritično opisuje ameriško politiko in poskuša teroriste prikazati kot ljudi s čustvi, zgodi tako velik tragični napad.

Je mogoče, da tak film spodbudi in pohitri njihove planirane napade?

Tale film sva si odšla pogledat zadnjič.

Saj ne rečem, sem se zabavala in nasmejala, a vseeno tega filma niti na DVD-ju ne bi nikoli več gledala. Zgodba je precej enostavno smešna: tipu, ki ga igra Ben Stiler se počasi poženijo vsi prijatelji in ne preostane mu drugega, da tudi on popusti pritiskom družbe in predvsem svojega očeta in se poroči.

Poroči se dobesedno s prvo bejbo, ki mu pride nasproti ..no, s prvo lepo bejbo, a kaj, ko jo dodobra začne spoznavati šele na poročnem potovanju in tam ugotovi, da njegova bejba še zdaleč ni njegova idealna kombinacija. Tam v zgodbo pade še druga fejst bejba, ki pa kot kaže je tista Prava.

Zapletov in odpletov ne manjka, vendar proti koncu filma s komičnimi situacijami v stilu Ta veseli dan ali Matiček se ženi, že pretiravajo. Le zakaj se režiser s humorjem ni ustavil le pri duhovitih dialogih.

Film brezvezen. Mislim ….ne, ni mi bil všeč …. kr neki …. nek čudno čuden način mešanja zgodbe in nekakšnega pisanja dnevnika. Sem pričakovala nekaj manj otročjega, bolj romantičnega.

Saj vem, da je naslov Varuškin dnevnik, a na slovenske prevode naslovov se itak ne gre zanesti, a ne?!

A kljub temu mi ni žal da sem si film ogledala. Film nosi sicer precej enostavno in očitno sporočilo … pa vendar, za nas zaposlene mame, nikoli ni preveč slišati sporočilo, da naši otroci ne sanjajo o lepi hiši, krasnih potovanjih in super šolah¹ , ampak si želijo le naše bližine in pozornosti.

Zanimivo je pokazan tudi odnos matere in odrasle hčere, kjer pričakovanja in sanje mame o srečni hčerini prihodnosti, obremenjujejo in utesnjujejo tako močno, da je bolje uteči v laž in skrivanje, kot soočiti se z realnostjo in mamo in morda tudi sebe soočiti z realnimi željami.

1. no, to najbrž nobena mama ni niti nikoli upala, da sanjajo njeni čmrljčki [↩]

Falabogu po Ne joči Peter in Sreči na vrvici, me je končno raznežil še en slovenski film. No, saj je še blo nekaj Marmelad in podobnih kajmakov, ki so me navdušili, ampak že dolgo ne noben slovenski film, kot tale včeraj.

Kot je Irena že v komentarju na tale post zapisala, so me včeraj zvečer razbremenili moške družbe in ker so mi to žal malce prepozno povedali glede na to, da so vse moje prijateljice podobno “emancipirane” kot jaz se absolutno ne da takole na hitro dogovorit za en babji čvek, masaža pa … no, ja …. ravno včeraj se nisem pobrila, tako da no, to ni padlo v koncept včerajšnjega dne

Ogled tega filma smo včeraj izbrali bolj nekako iz obupa.

Namreč; gremo v Kolosej … tako kot ponavadi to počnemo …. ne, da si izberemo film in potem na vrat na nos ravno v tistem trenutku ravno ta film, ampak tako, da se odločimo da je čas za ogled enega filma … kateregakoli že …. najboljšega, ki se nudi … torej včeraj - petek zvečer, stojimo pred seznamom filmov, ki se predvajajo …

Dolgi rilci, ker risank se nam kao ne gleda več, tistih zvezdno vesoljnih pravljic nihče od nas ne mara, grozljivke so nam sploh bljak, vse ostalo pa smo že videli, no razen Super hudo, ki pa me po napovedniku ni ravno prepričal in na srečo ni prepričal niti Jako

Kriminalka se kot žanr že dolgo ni zapisalo ob nobenem filmu, ki sem jih zadnje čase gledala v kinematografih. Akcijski triler, psihološki triler, to ja …. celo kriminalka/triler piše sedaj ob filmu Gospod Brooks, a meni se resnično zdi, da prav kot kriminalka ni že dolgo bil označen noben film.

In sva si šla Neustrašno ogledat. Z Jako seveda. Navajena raznih Miami Vice-ov in kakšnih Serpicov (ja, ja to je ena za temo Še pomnite) in Šerifov iz New Yorka (še ena za zbirko še pomnite ), sem Jako vlekla v kino popolnoma brezskrbno, misleč, da v kriminalki policisti lovijo kakšne nepridiprave in jih na koncu lepo fino pozaprejo, vmes spoznajo še kakšno fino bejbo, s katero si na koncu srečno osvobojena (po možnosti bejba pade v kremlje tagrdih) padeta v objem.

Lahko pa bi rekli tudi poziv k strpnosti do homoseksualcev.

Duhovito in precej prebavljivo. Zgodba pač Hollywoodska, dva prijatelja, ki bi eden za drugega naredila vse, prav vse. OK, mečeta se pod rušeče se tramove in rešujeta eden drugemu življenja (gasilca pač) in ko eden od njiju potrebuje partnerja za poroko, ker …kaj vem kaj so si že izmislili, da je razlog res pravi …. takrat seveda hetero prijatelj … ne le hetero, ampak totalni babjak, absolutno ne najde druge rešitve (aha, seveda ), kot da pristane na poroko s svojim heteroseksualnim frendom. Vmes cel kup strašnih zapletov (valjda) in na koncu happy end.

Nič pretresljivo novega, to je le še eden od filmov za konec tedna, ki s svojimi duhovitostmi, odpodi težave iz misli …no, vsaj za uro in pol

Ob petkih pri nas končujemo z delom ob 3h … ja, ob četrtkih pa podaljšamo za eno uro na peto … in ponavadi je v petek ob 3:01 pred vrati … ups že ZA vrati … totalna gneča …. vsi hitijo domov. Podobno je bilo ta petek in podobno sem jaz ob štirih še vedno čepela v pisarni in zaključevala z delom. Deževalo je in Jaka je izrazil željo po kinu in vse je kazalo tako, da bo tokrat z njim na ogled filma odšel Tomaž.

Vsak film, ki si ga ogledam v kinu, sem rekla, da bom opisala! Slabo kaže s tole mojo samozaobljubo …. ja, ja tudi to sem rekla, da bom vsako jutro telovadila, pa vsak dan vsaj pol ure brala kakšno knjigo, pa na moj blog o hujšanju pisala svoj vsakodnevni jedilnik, pa ……..

Že tedne nazaj sem si ogledala film Ljubezenski recept. In celo všeč mi je bil. No, ne za znoret všeč, ampak všečno všeč. Tak, ženski, romantičen, ljubek … ja, ja saj ste dojeli point, a ne?

Strašansko je bil všeč tudi Jaki, ki si ga je ogledal kar dvakrat. Ampak ne, Jaki ni bil všeč zaradi Catherine Zeta Jones, tudi zaradi une tamale, ki je igrala že v Naša mala miss, ne. Mimogrede, tamala je res carica glede igre, ampak kape in nasploh oblačila je pa imela v tem filmu out of control spljoh.

To sem že zapisala in tisti, ki mojih zapisov ne berete poševno, ste že prebrali, da sem v nedeljo bila v kinu in si ogledala Bournov ultimat in komaj, komaj zdržala do konca.

V bistvu so mi bili vsi Bourni do sedaj zelo všeč in pravzaprav je bil ta zelo podoben, ampak kaj vem kaj naj rečem …. morda je bila res kriva utrujenost in bi si film morala ogledati še enkrat, spočita in sproščena …. ali pa postajam ob množici filmov, ki si jih ogledam, do njih vse bolj kritična, ampak tale mi … hmja … ne vem ….no, saj ne da bi bil slab … nasprotno … Jaki je bil všeč in včeraj si ga je ogledal tudi Tomaž in bil nad njim navdušen …. no, jaz sem pa že videla kaj boljšega.