Saša Gerčar

Tokrat spet film po Jakovem izboru. Vroča kifeljca je naslov, ki je obetal mnogo, kajne ;)?

OK, bom potrpela, sem razmišljala z materinsko ljubeznijo. Presenečena sem ugotovila, da je na spredu končno ena tistih neumnih komedij, ki pa meni vseeno sedejo. Britanski humor je zakon.

Čeprav zelo rada gledam filme z lepimi obrazi, lepimi oblekami, cukrom, ki se cedi iz vseh kotov in tukaj ni prav ničesar od tega, sem v filmu uživala. Edino kar bi lahko malce ublažili, so krvavi prizori. Res da je stvar duhovita in prikazana, kot parodija ubijalskih ameriških filmov, vendar sklepam, da si ga bo ogledalo veliko število mladine. Jaka je kar nekajkrat zaprl oči in na koncu komentiral, da bi bil film še boljši, če ne bi ravno od blizu pokazali dveh odrezanih človeških glav, ali kako nekomu na mestu glave pristane velik komad skale ….. bljak!

Drugače pa smešno, smešno, smešno.

Tale film sem gledala že 2 tedna nazaj in pomalem mi uhaja iz spomina, vendar ker sem tako zaje*** in želim vedno naredti tisto, kar sem planirala in pri mojem blogu sem si zadala, da bom opisala VSE filme, ki jih bom gledala v kinu, potem bom to tudi naredila.

Zodiak je ime, ki me niti slučajno ne bi zvleklo v kinematografsko dvorano. Preveč diši po neki srhljivki. Tokrat sva se v Koloseju znašla sama s Tomažem, kar pomeni, da naj bi si ogledala film po najini želji. In ker v bližnji okolici časa, ki sva ga namenila temu, ni bilo nič bolj presunljivega, Tomaž pa je navrgel, da to ni grozljivka, temveč baje nekaj posnetega po resničnih dogodkih ….hmja, ….odločitev je padla …..pa si poglejmo.

Ne bom šla po vrsti. Čeprav sem že dva dni nazaj gledala Zodiak, se mi o njem ne da prav na veliko pisati …mogoče kdaj kasneje, saj film ni bil slab …ampak včeraj sem si ogledala film, ki mi je bil res všeč.

Jaka je ta teden na morju, v Portorožu z mojo mami in njegovo sestrično v drugem kolenu (kot se je Jaka sam izrazil za hči od moje sestrične). Torej čas, ko midva s Tomažem končno lahko izbirava filme po svoji izbiri. In kaj naj izbereva v ponudbi Spider manov, x manov, Hanibalov in podobne krame? Bogve veliko časa nimava, ker Jaka v petek že končuje svoje prvo dopustovanje, zato je treba pač na hitro nekaj izbrati …poleg tega pa nisva ravno tipa ljudi, ki bi si karte nabavila vnaprej in potem točno ob tisti uri prišla v dvorano. Ne, naju prime, se zapeljeva do Koloseja ….če je kaj prebavnega na voljo, greva v kino, drugače pa domov.

Film sem gledala že več, kot en teden nazaj. Oh ….. mojih opisovanj filmov skoraj nikoli nihče ne komentira, zato sem to kar malce zapostavila, misleč da tega itak nihče niti ne bere.

Tokrat me je k temu spodbudila Irena, ko je v komentarju na prispevek, ki nima veze s filmom , zapisala, da ponavadi kar na mojem blogu preverja, če je kakšen film za ogled ali ne. Čeprav ne vem, če je to najboljši način, kajti ne vem, če je moja kritika ravno najboljša referenca zanje. Tukaj sicer govorimo o dveh bratih zlatih in njunih družinah, vendar pa se je eno družinsko jabolko odkotalikalo malce stran, saj sta si brata precej nepodobna. Poleg drugačnega videza, drugačnega okusa za hrano in očitno drugačnega okusa za ženske imata tudi povsem drugačen okus za filme.

Gledala Spider-man 3, za katerega priznam, da mi je med vsemi super, spider, bat, karibian pirat in podobnimi man-i še najbolj všečen.

Vsekakor je to pač pravljica, ki uporablja določen pristop za pridobitev zanimanja današnje mladine ter zato v zgodbo vpleta kup letečih supersoničnih bitij. Če izključim to in si namesto vseh letečih robotkov predstavljam navadne ljudi, bi film lahko ocenila z zelo dober. Vsekakor pa nihče najbrž ne misli, da bi tak izdelek lahko bil tudi vzgojen. Pa je, če se o njem z otroki pogovarjate tudi kasneje ..saj sami ob vsem letanju po zraku, bistva itak ne bodo izluščili. Zgodba namreč tipično pravljičarsko razlaga o tem, kako lahko zlo hitro prevzame oblast nad človekovo osebnostjo in kako težko se je slabega znebiti.

Na koncu tudi tukaj, tako kot v vsaki pravljici, zmaga dobro …in princ in princesa živita srečna do konca svojih dni.

Sovražim sinhronizacijo pa naj bo ta še tako dobra in četudi je ta v risankah. In tako sva si z Jako ogledala Shreka tretjega v različici s podnapisi. Priznam daje me firbec radovednost, kako je Slovencem uspela sinhronizacija, vendar ne dovolj močno, da bi zavila v dvorano, kjer predvajajo sinhronizirano risanko.

Hvala Jaka, da me spraviš tudi k ogledu takšnih filmov! Vredno ogleda. Vsakič! Pa naj se zdi še tako neumno, da gredo starejši brez spremstva otrok na ogled risanke, bi Shreka res priporočila vsakemu!

Nekdo na radiu HIT pravi: Ko si psihično u rit, poslušaj radio Hit ….jaz pravim, da moraš obvezno na ogled Shreka. Nasmeje!

Dolgo je zelo relativen pojem, vendar takšen odmor v obiskovanju kina, kot se je zgodil tokrat, je zame res nekaj nenavadnega. Dogaja se kup drugih zanimivejših stvari, v kinu pa itak vrtijo samo še kup neumnosti, ki očitno počasi tudi Jako ne prepričajo več ….in tako sva si po več kot tri tedenskem odmoru, z Jakom ogledala Pirate s Karibov 3.

Jaz sem ena tistih, ki Jacka Sparrowa niti približno ne mara. Prvi del sem si ogledala na smučanju, na izposojenem DVD-ju in takrat predvidevala, da sem sredi filma zaspala le zaradi utrujenosti od celodnevnega smučanja. Pri drugem delu so me nekako prepričali, da to svojo tezo o utrujenosti preverim kar v Koloseju. Ugotovitev je bila naslednja; prvič sem resnično zaspala od dolgočasja.

Tokrat Jaka sploh ni poskušal prepričevati mene, kar na Tomaža je pikiral in ga prepričal. Jaz sem bila še v službi, onadva pa že v Koloseju, kupila dve karti potem pa z obveznimi kokicami in Coca-colo čakala na odprtje vrat.

Otroški film pač, kaj čem!

Pred nakupom vstopnic sva imela z Jakom težka pogajanja, vendar na koncu moram le priznati, da je Jaka le enajstletni otrok, ki pač rad gleda tudi takšne filme in jaz sem le mama, ki rada ugodi svojemu sinu.

Na koncu moram priznati, da sem ves čas filma uživala. Že prvi del tega filma A smo že tam? me je zabaval, vendar me je takrat močno naživciral zoprni smeh dveh glavnih mulcev. Tokrat so se temu smehu skoraj povsem ognili in mene nadvse osrečili.

Žiga me je vprašal za mnenje o filmu na podlagi primerjave z Mr. Beanom, ki je zadnji film, ki je očaral njega. Bean me je pustil povsem hladno ….nekaj zavihkov ustnic navzgor …to je vse ….tukaj pa sem se neumnostim kar nekajkrat sproščeno in od srca nasmejala. Dovolj dobra primerjava, Žiga?

Je kdo gledal film Vsemogočni Bruce? Že dolgo tega, kar sem si ga ogledala in pri vsej množici filmov, ki jih vidim, je res nenavadno, da mi je ta ostal v spominu. Za tiste, ki si ga boste ogledali na kakšnem DVD-ju, ne bom razlagala več, kot le del, ki je krasna iztočnica za moje današnje razmišljanje. Bruce-u gre vse narobe in kot kaže je popoln ateist …in Bruce se totalni depri le obrne k Bogu in bolj, kot nejevero zabrusi v nebo:”če res obstajaš, potem mi pomagaj!”
In Bog mu v naslednjih dneh pošilja nešteto znakov in opozoril, vendar jih Bruce ne opazi.

In včasih imam občutek tudi jaz, da mi nekdo pošilja opozorila in določene znake.

Baje imam jaz Billa. Tako ga je poimenoval moj ameriški šef Adam, ko sva debatirala o veri in sem sama rekla, da najbrž nekdo nekje obstaja …oz. nekaj obstaja, kar mi ne razumemo, vendar temu jaz res ne bi rada rekla Bog.

Kino spet!

Tokrat vsaj ni bil film, ki je prvenstveno namenjen otrokom. Čeprav sem si ga tudi tokrat ogledala na Jakovo pobudo. Film Sončna svetloba je znastveno fantastični triler. Film je tokrat imel edini termin ob 22:10, ker pa je bila sobota, ker se dan počasi daljša in ker se je Jaka dopoldne pridno učil, smo sklenili, da je po Tomaževem žrtvovanju in posledičnem skakanju po bazenu čas, da tudi jaz izpolnim nekaj svojih starševskih funkcij. Zato sva Jaka in jaz odpujsala proti Koloseju.

Zgodba je … hmm…… filmski Big Brother. Ja, tako nekako ….začne se tako kot v BB, ko so vsi akterji izbrani, pogodbe podpisane in jih zaprejo v “kletko”. Tokrat je stanovanje v nekem vesoljskem plovilu. Kandidatov je malce manj …mislim ..ker nisem štela ne enih ne drugih. Namesto Brata je v filmu njegov prestol zasedla Big Sister, čeprav bi jaz imenu Icarus (Ikar) prej prisodila moški glas. Tudi tukaj v filmu ima ekipa zbranih podobne psihotične težave, kot osebki zbrani v hiši za Bežigradom …. In konec koncev je tudi selekcija tistih, ki ostajajo v kletki dlje časa se dogaja na podoben način. Ne, ne, tukaj ne glasujejo gledalci, pa vendar se število preostalih nekako manjša iz scene v sceno