Saša Gerčar

Jaka je ob moji omembi stavke in sklepanju ((to je bilo že nekaj časa nazaj, ko se je o tem šele razpravljalo)) , da potem bo pa pouk odpadel, vzkliknil:”Super!”

Pa je to res super? Za kaj že gre pri vsem tem?! Za višje plače VSEH v javnem sektorju zaposlenih ljudi? Ali gre morda za posledice inflacije in pretirano poviševanje cen osnovnih živil? Resda ekonomije nisem nikoli dokončala in najbrž mi ravno zato ta računica ne gre skupaj, a vendar, če bi res povišali plače ljudem, ki jih plačuje država, bo ta budget prišel od znižanja plač ministrov? Ali bo država spet na drugem koncu kakšnim drugim revežem vzela?

Moja pisarna je sicer topla, prijetna, urejena po mojem okusu in v njej se počutim dobro, a vseeno … čudno … za sestanke se vedno raje dogovarjam zunaj nje.

Kavica tu, kavica tam pa malce menjave okolja in dan je okrog.

A včeraj se je našla babura, ki je sklenila delati red v lokalih in odganjati tiste, ki zapravimo le kakšne 0,1€ na minuto sedenja.

Eko, včeraj zjutraj pridem že na drugo kavo, v drugi lokal. Bolj natančno v Horse pub za Bežigradom. Saj ne vem, kaj me oz. kaj tisto množico ljudi vleče tja, kajti lokal je že malce ofucan, predvsem pa hrupen. Ob 10h zjutraj je komajda bilo mogoče najti prosto mizo, natakarice pa so komajda sfolgale odnašati umazane skodelice z miz, za poteg z mokro krpo po mizi pa tako ni bilo časa ((ali pa volje))

Zadnjič sem jamrala in bentila čez poslovne partnerje, ki nam v večini nekaj poskušajo ali nam prodajajo ali nas na kakšen drug način servisirajo … ampak tisto je bila le pobožna želja, da bi spoznali, kako bi lahko bolje sodelovali. Takrat me ni nihče prizadel ali razjezil, danes pa piham in praskam. Hudo jezna sem!

Veste mi – pisarna Network 21 nismo čisto tipično maloprodajno podjetje.

Ja, smo d.o.o., tržimo knjige, CD-je, DVD-je in še kakšen material, ki izobražuje ali lahko kako drugače pomaga pri prodaji in prodajamo vstopnice za seminarje, ki jih organiziramo. Vse to tržimo ((ok, prodajamo)) končnim kupcem, ki se jim reče stranka, kajne? Ampak tržimo tako, da zanje in v njihovem imenu pri nas naročajo vodje skupin t.i. leaderji. Kdo je vodja skupine? Ma, ne kompliciramo, ampak uporabimo kar nazive in dosežke, ki jih dodeli Amway. Torej, ko Amway ((popolnoma ločeno podjetje s katerim si takorekoč le delimo določene stranke)), nekomu zaradi dosežkov, ki jih jaz niti ne poznam najbolj podrobno, nekomu podeli “značko” ((le simbol dosežka)) za Platino, potem je to znak za nas, da ima ta oseba dovolj veliko skupino, za katero lahko odslej skrbi in glede tega komunicira z nami.

Blog je res terapija in bi ga priporočila vsakemu, ki se spopada s stresnim delom ali pa svoja čustva težko kontrolira ((pa ne mislim na tiste, ki bi se kar naprej smejali)). Danes mi je npr. dvignil pokrovko ((naglavno)) nek naš agent – distributer, stranka whatever že ….

Nekaj kvačka in on bi nekaj preko vrste, malce drugače pa najprej on ful lepo in prijazno, ko jaz sicer prijazno nazaj, ampak da je red, da o tem obvestimo še tega in tega, začne ON vleči stvari iz podstrešja in to takšne “A veš, ko ste takrat leta 2 pa 3 naredili to napako? Pa prejšnji teden ste me tudi o tem napačno obvestili …pa takrat me je ena vaša zaposlena grdo pogledala …..”

Aaaaaa?! To nima nobene povezave s predmetom najine debate, spljoh pa ker tokrat ni v igri nobena napaka, ampak prosiš za “uslugo” – preko reda …grrrr! In če nočem, potem bomo pa packali, kajne?!

Spodnje sporočilo je danes priromalo v moj e-mail nabiralnik. Ker imam o razpošiljanju kakršnih koli sporočil pač takšno mnenje, tega ne bom poslala naprej, a vendar … morda pa je na tem kaj resnice in nekdo res potrebuje pomoč. In tako bom za to uporabila kar tale moj blog.

GRE ZA ŽIVLJENJE!

Uroš Potočnik, star 36 let, oče dveh deklic, preživlja hudi zdravstveno krizo.
5. julija 2007 so mu drugič presadili kostni mozeg, ker prvi poseg ni prinesel želenih učinkov. Bolezen se je ponovila. Trenutno je na CIIM – oddelku za intenzivno nego Kliničnega centra v Ljubljani.

Urošu lahko pomagamo!
Za Uroševo zdravljenje je zelo pomembna ustrezna količina krvi skupine
AB Rh+
Prosimo te, da se oglasiš na Zavodu za transfuzijo krvi, Šlajmerjeva 6, v Ljubljani (za dodatne informacije lahko pokličeš na številko 543 81 00).
Vabljeni so tudi tisti darovalci, ki svoje krvne skupine ne poznajo.

Rokavice, kape, dežnike, sončna očala …. kupujem le zato, da se imam v življenju za čem sekirati ((ker gredo hit pa-pa))

Itak kupim kup neumnosti, ki jih nikoli ne uporabim in veliko rokavic leži nedotaknjenih doma. Takšne so “prava in pametna” naložba, ker jih imam lahko ((doma pač)) leta in leta. Imam pa tiste druge, ki me tako navdušijo, da si jih ob prvi priložnosti nataknem na vse mogoče okončine in paradiram z njimi naokrog. No, tiste imajo življensko dobo ….vsaj v našem gospodinjstvu … od 1 tedna do največ 1 meseca.

In tokrat sem spet kupila tiste iz druge skupine! Uaaa ((takšen uaaa s spremljajočimi solzami)) in grrrr! Tole je itak edina stvar, ki sem si jo “privoščila” na moj DAN!

No, privoščila in imela sem TOLE

Spet je za mano delavni vikend. Saj so že skoraj tako, kot trgovke v Mercatorju …. vse vikende za ljubi kruhek.

Pja, takle mamo, pač, kaj hoč’mo!

3x letno organiziramo Vikend seminar takoimenovani WES. Takrat je kakšen mesec pred tem precej napeto in stresno, vrhunec pa pride, ko se naša celotna ekipa (( 9 nas je bilo tokrat )), že v petek zjutraj skoraj dobesedno preseli v okolico kakšne športne dvorane.

Malce enostavneje je, ko se vse skupaj dogaja v Ljubljani v Hali Tivoli, malo bolj zanimivo in celo luštno je, ko gremo v Karlovac (( pa ne gremo več, ker so brati Hrvati grdi )), in prav zanimivo a vseeno naporno, je ko gremo v Maribor v Dvorano Tabor.

Jan, nisi imel čisto prav …. samo na pol si zadel s tem, ko si med “cvetke” dodal mene. Res je že, da jaz ne sedim križem rok in čakam, da mi bo kdo kaj naredil. Ne, jaz se moram res čisto vsake traparije lotiti sama!!!

In sedaj naj vam priznam sramoto svetovno. Po novem uporabljam Mac-a. Ne, ne nisem med tistimi, ki ga obožujejo in hvalijo na vse pretege. Res je blazno lep. Tistega belega prenosnika z 13″ monitorjem imam. A kaj, ko je bilo za delo v pisarni potrebno urediti še to, da imam na njem Windowse, ki jih itak sedaj stalno uporabljam.

No, na tem Macu imam neviđeno težav. Med drugim me strašansko jezi, ker nimam tipke za brisanje naprej. Potem mi odpadajo lasje, ko mi v mailu in podobnih zadevah, ki delujejo na Word osnovi, ne deluje afna. Nobena kombinacija ne pomaga. Enostavno ((no, ni ravno enostavno)) moram iti nekam drugam, @ skopiram in jo nesem v mail. Ja, ja, tukaj dela, ker sem na netu

Takole pravim tudi jaz!

Včeraj sem spet igrala taksista …. torej iz službe na hitro skok v avto, do mojih staršev, Jaka uleti v avto … prej na zadnji sedež zabriše svojo gromozansko tenis torbo, ki žal sploh ne gre v prtljažnik mojega Minija, moja mama pa za njim vleče kup njegovih cunj, iz katerih se je že doma preoblekel v športna oblačila za trening. Ker se nama mudi, ona vrže obleke v prtljažnik, midva pa se že pripenjava in rineva avto iz dovoza na cesto.

Na trening 5 minut zamudiva ampak na cesti je res noro in nikakor ni šlo drugače. Jaka je živčno vlekel torbo iz avta in vanjo hkrati trpal, res trpal svoje kavbojke, majico in jakno. Ko sem ga želela umiriti in oblačila malce zložiti, je sestavil uno faco … uno … ma saj veste, ki je značilna za mulce med 11 in 18 … mogoče celo 20 leti

Sem dovolj firbčna …baba pač … da le odprem skoraj vsak neumen mail, ki mi ga pošiljajo prijatelji. In celo vesela sem jih. Ne, celo preberem jih do konca in kdaj pa kdaj celo kakšnega pošljem naprej.

In odprem tudi tisto pismo, kjer se že na daleč vidi, da je eno izmed trapastih verižnih pisem, ki bo vsem partybreaker-jem povzročilo, da njihova solata še nadaljnih 10 let ne bo delala glavic.

Večina mojih prijateljev že ve, da mi izpadejo vse nepobrite kocine, če moj mail slučajno vidim jasno izpisan v “To:” polju, še vedno pa se mi zgodi, da k meni prileti kaj podobnega, kot danes.

$%!!.*.@##!

Ej, ljubi bogec pa je tale tip, ki je nabil v mail vse maile, vseh ljudi, ki jih je kdajkoli v življenju srečal, čisto gladek?! Pa da ne boste mislili, da je teh 250 naslovov vse, kar je objavil … še enkrat toliko jih je, le da se mi ni dalo kombinirati in lepiti dveh screen shotov skupaj.