Saša Gerčar

Mr. Beana sem gledala že pred nekaj dnevi …bolj natančno v petek. A zakaj še nisem nič napisala? Ker sva film gledala skupaj z Jakom in ker mu je bil film zelo všeč. Vam je jasno? Konec koncev je Jaka še vedno otrok in prav je, da so mu všeč tudi takšni filmi.

Končno! Vrtičkarji baje že kurijo svoje barake. Ne, seveda nimam vrtička …ga tudi nikoli nisem želela in še tistih nekaj kvadratov zemlje, ki jo imamo, je posajenih s travo. Saj razumem, da si ljudje v blokih želijo malce svežega zraka, pa malo svojega korenčka in peteršilja, ampak vse skupaj je že desetletja nazaj prešlo dobro mero okusa. Ob hiši kjer sem odraščala, se poleg našega travnika, vije velik pas barakarskega naselja za palčke ….tako sem o tistih majčkenih vrtovih in barakicah razmišljala v svojem otroštvu. Po eni strani luštno in simpatično, po drugi pa neestetsko, neorganizirano, nagužvano, zanemarjeno ….
Hvala, Zoran za to potezo! To je prvi korak, da se Ljubljana resnično začne spreminjati v lepo mesto. Krasno je staro mestno jedro, turisti si ga radi ogledajo, Ljubljana je varno mesto in kraj, ki ga ne bi nikoli zapustila, vendar pa lepo vas prosim, ko pogledamo malce bolj kritično okrog sebe in pozabimo na sentimentalnost in pogled od Plečnika premaknemo malce dlje, se res nimamo s čim pohvaliti.
Pa vrtičkarji niso edini! Še hujši “barakarji” so tisti uspešni podjetniki, ki so nekega dne dobili marketinški preblisk, da je pot do njihovega podjetja ali restavracije treba čim bolj označiti. In potem nabavijo nekaj izrednih designerskih dosežkov na dveh kovinskih nogah in jih zapičijo v sosedov travnik. “Lepa” rumena tabla z napisom Gostilna pr lepi tabli v prvem trenutku še popestri sivo okolico, ko pa to spodbudi še soseda avtoličarja, da razgiba okolico s svojo vijolično tablico, kamor doda svoje zrno še njegova žena frizerka … in ideja se ne zdi napačna tudi Lojzetu, ki v garaži poišče stara polomljena lesena vrata, kamor napiše SVEŽA JAJCA, potem pa dobimo tipično sodobno ljubljansko arhitekturo.
V naši soseski je gostilničar, katerega gostilno prav radi obiskujemo, v širši okolici postavil nekaj deset lepih …res dokaj ličnih zelenih tabel, ki so ljudi usmerjale na pravo pot. Seveda mu je kakšno leto za tem še z večjo količino tabel sledil hotelir iz sosedstva. Zorana, ki upravlja s hotelom, celo poznam in cenim …in konec koncev se mi zdi pametno, da je izkoristil luknjo v ….. travi in se brezplačno reklamiral, pa vendar mislim, da bi se že moral najti nekdo, ki bo temu naredil konec. Jankovič? Prosim! Predvsem me zanima, kako teh 30 tabel izgleda po 10ih letih in komu je še mar, če so napol viseče, polomljene, rjaveče in je hotel ali gostišče že davno zaprlo svoja vrata?

Tokrat kino brez Jakata. Vsa sreča, ker As v rokavu ni ravno tisto, kar bi pričakovala od filma, kjer pri oznaki zvrsti piše komična kriminalka. Očitno ne razumem takšnega humorja, saj se mi usta niti enkrat niso zavihala v nasmeh. Ustvarjalci so skupaj strpali nekaj zvenečih imen in najbrž želeli pripraviti malce drugačen in kvaliteten triler z zanimivim razpletom, vendar jim to ni niti približno uspelo.
Meni je vse skupaj je izgledalo kot Teksaški pokol z motorko . Sicer tega filma nisem nikoli videla, vendar močno dvomim, da je bilo lahko tam prelite več krvi ter prikazanega kaj več brutalnega ubijanja, kot v Asu v rokavu.

Zgodba govori o depresivnem in egocentričnem mafijozotu (Al Pacino), ki ga hoče “pospraviti” …ma ne vem 5 ali celo 7 različnih kriminalcev, debilov in odbitih morilcev ….in to počnejo vsi skupaj, v skorajda isti minuti, na istem mestu …skoraj istem mestu - v istem hotelu.

Harlem Globetrotter team spet prihaja v Ljubljano! Jaka je spet navdušen in naju že moril z načrtom za preživetje petkovega večera. Ma, niti pod razno se mi ne da takole preživljati večera, zato smo zanje navdušili našega dedota in zadeva je dogovorjena in zdaj mora mami le še karte kupiti. Še preden sem se vrgla v težko raziskavo, kje in kako do njih, smo naleteli na velik jumbo plakat, ki nam je razrešil vse dileme. Ker smo sedeli v avtu, sem uspela le na brzino v moj telefon odtipkati številko njihovega mobilnega telefona, ki je bila tam lepo in vidno zapisana. Aleš Lisac bi takšno reklamo gotovo pohvalil: ima lepo sliko in s tem očitno pojasnjeno za kaj gre, poleg tega pa ima gor še kup nujnih in manj nujnih podatkov, tudi to, kako do vstopnic ….. in pazi to: naročiti jih je mogoče na vse možne načine … celo preko SMS sporočila, kar lepo tudi piše nad že omenjeno mobilno številko. Bravo!

Danes zjutraj sem se vozila po ljubljanski obvoznici in to tako kot ponavadi, prehitro, z nogo na gasu, po prehitevalnem pasu. Po obvoznici vedno drvim in sem prej nestrpna, kot vljudna in prijazna voznica. V mestu sicer rada ustavim in spuščam pešce, avtomobile iz stranskih cest, ampak po obvoznici pa ne … tam se mi zdi, da je treba drveti in na živce mi gredo vsi, ki so prepričani, da so najhitrejši in 70 na uro vozijo po prehitevalnem pasu.
Še huje je, ko se spravita en drugega prehitevat dva šleparja …..en je za 0,5 km na uro hitrejši od drugega, ampak takole vse do Salzburga pač ne gre in ne more vozit za njem, pa ga je treba enkrat prehitet. In potem to traja in traja … tako, kot je to skoraj trajalo danes. Ampak danes nisem bila nestrpna …. danes se vozim po prehitevalnem pasu, za mano gužva, pred mano gužva, pred mano na desnem pasu pa - torej unem ta normalnem - neprehitevalnem …ja, ne vem, kako se temu reče …no, po tistem se vozita dva šleparja en za drugim in tisti zadnji, en Čeh, žmiga že nekaj časa, da bi on pa prehitel ….mogoče, če bi ga kdo od naših slovenčkov drvečih še pred poldnevom spustil v kolono. In jaz pritisnem rahlo na bremzo …ja, vidim da uporabljam same neslovenske izraze ,…ampak žal teh slovenskih izrazov ne poznam najbolje, torej, samo rahlo zabremzam, nič drugega nisem naredila in Čeh je očitno skužil, da je sedaj tista edina prilika, da se zrine na prehitevalni pas in končno prehiti tisega počasneta pred njim. In ga preeeeeehiteeeeeva blazno počasi, seveda. Jaz mirno vozim za njim. Prehiti, se postavi na desni pas in jaz mimo. In z desnim očesom ujamem, da je dvignil roko in se zahvalil. Halo?! Tip se mi je zahvalil, ker nisem zavijala z očmi in blendala z lučmi in morda še dvignila srednji prst?!

Zdravnik in jaz sva dva precej tuja si pojma. Potrkam na les, vendar jaz zbolim le, ko imam polno glavo nedokončanih stvari in je situacija tako v službi in doma napeta, kot gumica in je najmanj primeren čas za bolezen. Ja, takrat moji možgani očitno pošiljajo ukaze mojemu telesu, da je skrajni čas, da mi nekdo pove, da se je treba malce umiriti … in edini možni način, da ostanem doma, je ta da fašem hudo vročino, ki me položi v posteljo. To se mi skoraj zagotovo zgodi vsaj enkrat letno in ponavadi obležim 1 dan, naslednji dan že krožim po stanovanju in malce pospravljam, tretji pa že sedim v službi. Zdravnik? Bognedaj, da bom v takšni stiski s časom in s tako visoko vročino potem 4-5 ur sedela v čakalnici in potem dobila nasvet naj si skuham čaj in vzamem kakšen Lekadol?

Tokrat smo šli kar vsi trije. Jaka je tokrat še enkrat potrdil to, kar mi je že zadnjič zatrjeval, da sicer zelo rad pogleda resen in dober film, vendar da je v močnih dvomih, da bo lahko obsedel v stolu do konca, če ob opisu filma vidi minutažo, ki je daljša od 100 minut. Ta film je bil dooooooooooooolg kar tri ure.
Rekla bi, da je film Dobri pastir dober vendar predolg. Dobri igralci, kvalitetno narejen, tema, ki je vedno zanimiva, vendar pa bi v teh treh urah lahko zaplet naredili morda že v prvi uri in ne šele 15 minut pred koncem

Če sem zadnjič za Velik film - Epic movie, rekla da bi morali tako neumne filme z zakonom prepovedati, bom danes rekla, da bi morali tako dolge filme z zakonom prepovedati. To je res prehudo in je navadno mučenje gledalcev. Sedaj razumem, zakaj mi vsak govori, naj svoje govore skrajšam Očitno je vsaka stvar za nekaj dobra.

Ker vsi pri nas izredno radi potujemo, sem na tej strani tako ali tako nameravala opisovati prijetne kotičke in lepe vtise, ki jih bomo prinašali s katere od naših poti. Da ne bo pomote, kraji, ki jih ljubim niso nujno na drugi strani zemljske poloble, nekateri so prav blizu, nekatere celo težko poimenuješ kot mesto, so le prostorček pod soncem, ki mi je ljub zaradi nečesa, kar je nekomu drugemu absolutna traparija.
Te dni pogosto mislim na Lignano. Te dni na radiu oglašujejo prav ta kraj, kraj, ki ga ima naša cela družina izredno, izredno rada. Baje so te dni nekje na Prešernovem trgu postavili stojnico, ki oglašuje počitnikovanje v Lignanu Sabbiadoru.
Mi Lignano obiskujemo že več kot 10 let. In to ne enkrat na leto, niti ne trikrat ali štirikrat, … mi nismo srečni in potešeni, če ne gremo tja vsaj 15x na leto … za teden dni, za podaljšan vikend, za en dan, na kavico, na plažo, na sprehod, v živalski vrt, v Aqua splash, Luna park …kar koli že, ob katerem koli letnem času že.
Mislim, da sva v Lignano prvič zašla s Tomažem čisto naključno nekje pred 13 leti. Vozila sva se proti Benetkam, imela pred sabo načrt, da preživiva lep poletni dan nekje v Italiji in, ko sem jaz na avtocesti zagledala napis Lignano Sabbiadoro, sem zaradi lepih spominov ne nek glasbeni festival, ki se je nekaj let pred tem dogajal prav v tem kraju, Tomaža prosila naj zavije, da pokukava, kaj se skriva za tem imenom. Sicer takrat še nisem vedela, da sabbia pomeni mivka in d’oro iz zlata. Sedaj poznam tako besedo, kot tudi samo mivko, ki se ji resnično lahko reče zlata.

Priznam, da sem nepopravljiv romantik. Film Pretty woman sem si ogledala že neštetokrat in sedaj sem dobila novo hrano za mojo romantično dušico. Včeraj … ja, danes en film, včeraj pa drug …sva z Jakatom …. ja, spet z njim gledala film Glasba in Besedilo z Draw Barryomore in Hugh Grantom v glavnih vlogah. Hugh je sicer že malce ofucan in v tem filmu oblečen kot Lepi Dasa …le še brki in zlata ketna manjkajo, vendar pa je kljub temu film nadvse simpatičen, duhovit in izredno romantičen. Lep!!!! Obvezno ga moram videti še enkrat!

Močno priporočam!

Danes sva si z Jakatom v Koloseju ogledala že 6. del Rockyja. Ko me je Jaka začel prepričevati za ogled tega filma sem se kremžila, upirala, pregovarjala z vsemi možnimi argumenti, skorajda podkupovala …. itak mi ni uspelo in na koncu sva še z 8 drugimi gledalci ….ja strašanska gužva je bila …..le obsedela v dvorani.
Ko sem na ekranu zagledala zguban in kar malce zatečen obraz Silvestra Stallona, sem se spraševala, kaj se ta tip sploh še sili in izpostavlja in se že bala, da bo teh 100 minut res napornih. Na začetku stoji Rocky ob grobu in seveda takoj je jasno, da je njegova filmska žena očitno podlegla staranju in so jo pač morali “pokopati”.
To bo res nek fenomenalni zmazek, in to že šesto nadaljevanje …. sem si mislila.
Moram pa konec koncev priznati, da mi je bil film všeč. Celo zelo všeč. Narjen je profesionalno in zgodba teče lepo in brez pretiranega ameriškega cukra. Rocky celo izgubi!
In kar nekaj pametnih misli pade. Seveda pa mora biti neka poanta skrita za vsem skupaj in ta je, da je kljub izgubi v dvoboju, Rocky očitno nekje le zmagal. Zmagal v bitki življenja, v bitki za prijatelje, sina, celo nekaj ljubezni se nakaže ..vendar res s pravo mero.