Saša Gerčar

Film, ki me ni prepričal. Znanstveno fantastični filmi itak niso moja najpriljubljenejša zvrst, a o tem filmu sem slišala le pozitivne kritike, zato sem sklenila, da ga je pač treba pogledati.

Vse kar je zanimivega in dobrega v tem filmu so mišice Will Smitha in pogled na upostošene ulice Manhattna. Vse to je bilo še toliko bolj zanimivo, ker smo se leto dni nazaj skupaj z Jako in Tomažem tam sprehajali in lahko tokrat ugotavljati kaj od tega smo videli v živo v popolnoma drugačni obliki, v različici prenatrpanih ulic, prerivajočih se ljudi in svetlikajočih svetlobnih napisov. No, pa tudi ideja sama ni napačna, saj zbudi razmišljanje o možnosti vpliva virusov na življenje na zemlji. Vse ostalo je prazno, prazno, prazno.

Zgodba prepleta življenje Will Smitha, ki igra vlogo virologa, ki išče zdravilo proti virusu, ki se je uničojoče hitro razširil po svetu in ljudi spreminjal v agresivna bitja s krvoločno močjo živali, ki ubijajo vse človeško ter s svojim ugrizom okužijo tudi tiste, ki so morda imuni na virus, ki kroži po zraku.

Jaka je ob moji omembi stavke in sklepanju¹ , da potem bo pa pouk odpadel, vzkliknil:”Super!”

Pa je to res super? Za kaj že gre pri vsem tem?! Za višje plače VSEH v javnem sektorju zaposlenih ljudi? Ali gre morda za posledice inflacije in pretirano poviševanje cen osnovnih živil? Resda ekonomije nisem nikoli dokončala in najbrž mi ravno zato ta računica ne gre skupaj, a vendar, če bi res povišali plače ljudem, ki jih plačuje država, bo ta budget prišel od znižanja plač ministrov? Ali bo država spet na drugem koncu kakšnim drugim revežem vzela?

1. to je bilo že nekaj časa nazaj, ko se je o tem šele razpravljalo [↩]

Vajena sem mestnega življenja in dokler se nismo preselili na vas, so na naša vrata ob kakšnih posebnih dneh množičneje zvonile le maškare in kakšna mularija, ki ni imela kam s svojim časom. Odkar pa živimo na obrobju Ljubljane, nas vsako leto obiščejo neke druge vrste maškare. V našem okolišu je vpliv cerkve zelo močan in tako otroci vsako leto po novem letu nase navesijo nekakšne halje, zvonijo od vrat do vrat ter zbirajo prispevke. Finančne seveda, tu ne prideš skozi tako zlahka, kot je bilo mogoče pri maškarah, tukaj bonboni ali piškoti ne štejejo.

Od cerkve bi se bilo potrebno učiti, saj marketinške prijeme obvlada bolje od marsikoga.

• za zbiranje prispevkov aktivirajo otroke. Le kdo ne bi dal denarja prisrčnemu mulčku?
• našemijo jih v neka oblačila in tako dajo skupinici poseben pečat in znak, da so “njihovi”

Kajne, da je dokončanje ciljev lahko tudi takšno, da jih enostavno ČRTAŠ iz seznama? Ne, ne, ne kot končane, zaključene, ampak kot nezanimive, brezvezne, zatežene, kajmijetegatrebabilo itd.

Letos sem dokončno opustila enega od mojih velikih in dolgoletnih ciljev … no, “valujočih” ciljev¹…, morda se val kdaj spet vrne, ampak …hmja, dvomim.

Faks sem sfalirala na celi črti. Uf, že 100 hrvaških let nazaj sem odšla na ekonomijo pogledat kaj naj bi se tam zanimivega dogajalo in tam le “pobrala” moža. Sicer sva pred tem obiskovala isto gimnazijo, a ker se nikakor nisva opazila, sem morala oditi na faks in ga obiskovati še toliko časa, da mu je oko končno zapelo zame.

1. pomeni, da pride pa gre pa spet pride pa spet gre [↩]

Brezveze. Gledala že nekaj časa nazaj, ampak res nisem imela nobenega veselja karkoli zapisati o tem.

Komedija. Romantična. Kr neki. Njega zacumpra neka sošolka v času prvih pubertetniško odraščajočih (ne)izkušenj. On odraste …. no, telesno … a se ne reši uroka, ki ga je spremnil v strašnega žrebca …ja, ja tudi seksa je nekaj … On vsako, ki jo poseksa, popelje tudi pred oltar ….. ne z njim ….. vsaka s povsem novim, sanjskim moškim. In potem on spozna usodno bejbo in oh in sploh …. in na koncu hepiending.

jaz veeno še vedno prisegam na blejske kremšnite iz kavarne Park.

Ker se tile praznični dnevi vseeno že malce … ajde, čisto malce vlečejo in danes nismo imeli nič oprijemljivega v načrtu, smo se odpeljali na Bled.

Bled pa … ahhh!

Saj se trudijo, ni kaj, ampak ahhhh!

Okrasitev tistih ubogih 200 kvadratnih metrov, ki jih premore celotno mesto je bila kot kaže združena z akcijo Počistimo podstrešja. Od snežink, ki se vijejo po glavni cesti, do prekrasne okrasitve dreves, ki so po celotnem deblu in delu vej oblečene v majcene lučke ….res lepo, vendar brez kakršne koli povezave z rumenimi lučkami, ki krasijo nekaj bližnjih stavb, modrih lučk razprostrtih po nekaj krošnjah dreves, nemogoče pajkove mreže alikajnajbitobilo razprte preko Gadafi centra ter višek viška blejske estetike - svetlobnega stolpa na strehi hotela Golf.

En band od Janeza Škofa, ja to itak vsi vemo. A da je to krompir v oblicah, to pa niste vedeli, priznajte! Jaz sem to odkrila včeraj in hkrati s tem odkrila še nekaj, kar se kiti s tem zanimivim imenom - gostilnico, ki se skriva na Trubarjevi 40 in za precej zanikrnim portalom skriva marsikaj dobrega in zanimivega.

Mimo tega lokala sem se že velikokrat sprehodila, vendar ker se v tej isti ulici niza kar nekaj prčvarnic s “pestro” ponudbo kebabov, čevapčičev, sladoledov in podobne južnaške verzije fast food prehrane, nisem nikoli niti v sanjah pomislila, da bi želela spoznati ponudbo lokala na katerem precej utrujenih vratih piše okrepčevalnica in ima na izložbenem steklu nekajkrat nalepljeno ime Čompe.

Tako kot že lani, smo tudi letos morali¹ na košarkarski show All stars v Hali Tivoli. Saj sem uživala a vseeno moj ostri jezik in poredni prsti² ne morejo mimo tega, da malce popljuvam tole zadevico.  Sama prireditev je za moje pojme boljkotne amaterska … kr neki … od Kocke do Monike Pučelj pa nekih kvazi lepotic, ki se jih na igrišču poleg vsega drenjanja voditeljev, kamermanov, igralcev in kaj vem koga še, sploh ne opazi …… no, pa saj najbrž nismo ničesar zamudili.

Višek umetelnosti so bile sploh mažuretke z imenom Angeli, ki so se oblekle v opravo Božička in plesale na glasbo Grk Zorbe ….. jao!

Organizatorjem bi naslednjič svetovala, da se med odmori in nastopi raznoraznihzvezd vsaj malce poigrajo z osvetljevanjem in na velikem igrišču s svetlobnim snopom označijo bistvo dogajanja …npr. dolge noge Monike Pučelj.

1. po nalogu …ok želji …Jake [↩]
2. ki tipkajo po tipkovici [↩]

To pa je največja neumnost, ki sem jo slišala v zadnjem letu. Res!

Zelo rada pomagam in čeprav moja pomoč ne pomeni vedno le posega v denarnico, tudi to naredim občasno. Kdaj pa kdaj kakšen euro kakšnemu klošarju, še raje nakup kakšnega sendviča ali rogljiča ter čaja neki starejši gospe, ki jo s Tomažem srečujeva na istem mestu in je tega vedno vesela, celo finančno nakazilo sem že izvedla, čeprav priznam, da je res trajalo celo večnost, preden sem se le obrnila in svojo rit ponesla pred okence z nakazili …. hmja, priznam, da pri nas položnice plačuje moj dragi in jaz pojma nimam o geslih in ostali šari potrebni za nakazila preko klika.

A pri tem darovanju je tako, da je vse kar narediš itak vedno premalo, da bi rešil svet vsega gorja in tako je odločitev, kdo je tega potreben bolj in hitreje, vedno težja. Otrokom, brezdomcem, Slovencem, Afričanom, sosedu, neznancu, lačnemu, bolnemu, živalim, ljudem, posamezniku, inštituciji …???

Obdarovanje znotraj družine pretakanje denarja iz moje v Tomaževo denarnico, vmes pa še nekaj ostane prodajalcem, je letos končno ukinjeno. Saj imam rada darila, vendar pa je tale norišnica v decembru res prešla zdravo mero okusa in resnično NOČEM, …. NOČEM (!), da se meni dragi ljudje podijo po trgovinah, trošijo čas za ugotavljanje kaj trapastega bi kupili meni zahtevnici, ki itak z ničemer nikoli ni povsem zadovoljna. Resnično si želim le pozornosti, klica, pogovora, povabila na kavico, morda celo kosilo, večerjo, če govorimo o meni bližjih ljudeh, nikakor pa ne čokolad, kave v še nepripravljenem stanju¹, parfumov, bognedaj steklenice vina², še manj žgane pijače³, in zagotovo ne šampanjca⁴.
In ker meni največ pomeni pozornost, tudi drugim rada podarjam podobno darilo. Tudi poslovno.

1. dragi moji, če še ne veste, jaz kave nikoli ne pripravljam doma [↩]
2. prestavljanje enih in istih steklenic iz ene hiše v drugo me spravlja ob živce [↩]
3. če še ne veste, da takšnih pijač ne pijem, potem ne vem zakaj sploh darila???!! [↩]
4. mehurčki mi ne sedejo niti v Radenski, še manj v alkoholni pijači [↩]