Saša Gerčar

Veste kaj je skupnega naslednjim postom, razen da so zanimivi in duhoviti?
(no, komentarja na temo duhovitosti ne morem prilepiti sama svojim postom, vendar sem ju dodala, saj je lastnost, ki jo iščem lastna tudi mojim dvema)

Zbiramo denar za Hada
Spet je tu
Ko moraš vse vedeti
Kličemo koga?
mlečnozoba mozoljasta blago telečja zadeva
NLP, jao!

Sem bentila in @€?##!..! no, ne ravno jaz niti ne ##!.$/!? …. ampak v nedeljo me je pa res zjezilo no, in sem omenjala pošto in telegram ….. in me Jaka vpraša kaj je sploh telegram.

Aha, on sploh ne ve, kaj je to … “ja, to je ena hitra čestitka.”
“Kako hitra? A bolj kot po mailu?”
“Ne, ne bolj … ampak je pa bolj hitra, kot po navadni pošti.”
“Kako po navadni pošti?!”
“A veš, npr. tale naš kolega je v bolnici in tam nima računalnika in interneta” ..čeprav ne poznam ravno razloga, zakaj ne bi vsak oddelek imel en računalnik in internet priklop v skupni sobi …. “no, in če želiš poslati kakšno dobro željo za okrevanje ali npr. čestitko ob rojstvu otrok, potem pošlješ telegram.”
“In zakaj ne pošlješ kar navadne pošte?”
“Zato, ker je to zamudno. A veš, čestitke nimamo doma … pa bi morala v trgovino, pa potem domov napisat, pa oddat v nabiralnik, ….pa potem pošta razdeli pa poštar odnese ….in preden kolega dobi pošto, pride že iz bolnice ”

Grrrrrr! Danes se nam je v podjetju SPET zgodila neljuba napaka. O tem bom kdaj drugič, moram še razmisliti kako odreagirati, kaj narediti in kdaj biti tiho.

Sem absolutna zagovornica napak, kajti kdor dela greši in več ko delaš, večja je možnost napak in bolj, ko si ambiciozen in recimo temu predrzen pri svojem delu, več bo storjenih napak. Jasno in popolnoma sprejemljivo.

Zamislila sem se nad mojo reakcijo na napake. Ne reagiram impulzivno, se ne derem, ne žugam, pravzaprav sem prav prijazna ob takšnih trenutkih. Ampak poznavalci pravijo, da sem na splošno precej zaje..na. No, jaz sicer o sebi nisem nikoli razmišljala tako, ampak tisti, ki to pravijo, bodo že vedeli

To sem že zapisala in tisti, ki mojih zapisov ne berete poševno, ste že prebrali, da sem v nedeljo bila v kinu in si ogledala Bournov ultimat in komaj, komaj zdržala do konca.

V bistvu so mi bili vsi Bourni do sedaj zelo všeč in pravzaprav je bil ta zelo podoben, ampak kaj vem kaj naj rečem …. morda je bila res kriva utrujenost in bi si film morala ogledati še enkrat, spočita in sproščena …. ali pa postajam ob množici filmov, ki si jih ogledam, do njih vse bolj kritična, ampak tale mi … hmja … ne vem ….no, saj ne da bi bil slab … nasprotno … Jaki je bil všeč in včeraj si ga je ogledal tudi Tomaž in bil nad njim navdušen …. no, jaz sem pa že videla kaj boljšega.

…. Naravne sile?! Saj res nimam prav nič proti Damjani Golavšek, čisto, čisto nič, ampak tole včeraj na Slovenski popevki, halo?!

Saj sem že pisala, da rada poslušam Ota Pestnerja, torej je logično, da me vase potegne tudi nostalgija Slovenske popevke. Če pa povem čisto po pravici sem Slovensko popevko 2007 gledala predvsem zaradi Alenke Godec. Alenka ni ravno moja prijateljica, s tem bi se težko pohvalila , je pa prijateljica od moje prijateljice in to je skoraj to, a ne?

Alenko Godec sem rada poslušala že davno nazaj …. davno ?? …hmja, kaj pa naj rečem, če sva pa obe z Alenko tista generacija, ki je letos že kar precej 40+  , ampak prav posebno se mi je usedla v srce, ko sem jo spoznala tudi osebno. Zabavna, odkritosrčna, direktna …. in predvsem z enkratnim glasom. Seveda s krasno frizuro, a ne Babzy? To moram zapisati, da Alenke ne bi poznala, če nama krasnih frizur ne bi pripravljala Alenkina dobra prijateljica Barbara, ampak o Barbari kaj več kdaj drugič, tokrat sem mislila zapisati kaj o Naravnih silah, ki jih kliče Damjana Golavšek.

Gledam in se čudim. Baje to ni prva oddaja iz niza teh nedeljskopopoldnevnih zabavljaških oddaj v novi sezoni, saj sem zapis o tem zasledila že pri Crnkoviču. Predvidevam, da so preden je šla prva oddaja v program, zadevo preizkusili tudi izven etra. In predvidevam, da sta voditelja Tjaša Železnik in Dejan Pevčevič šla preko kakšnih izborov in sta najboljše od najboljšega. Ampak oz. prav zato….jao!

Tale Dejan ima sicer zelo všečno faco, ampak ob gledanju tega fanta je nujno potrebno izključiti zvok. Srčno priporočam! Sicer so to morda želeli namigniti tudi sami tehniki oddaje NLP …mimogrede to je nova različica oddaje TLP, ki jo je nekoč vodil Lado Bizovičar in Anja Tomažin, nato pa Taja Zuccato …. kajti med današnjo oddajo so ob predvajanju posnetka nekega nastopa njihovega gosta, ki naj bi zaigral neko filharmonično glasbo (se opravičujem, vendar oddaje nisem mogla spremljati pozorno, ker bi bilo to res prenaporno doživetje za lepo nedeljsko popoldne), kar odklopili zvok. Zadeva je postala še hujša, kajti voditelj Dejan Pevčevič, je nezgodo rešil na svojevrsten način in namesto glasbe ob posnetku, čvekal kar sam.

Kljub mojemu dokaj odklonilnemu odnosu do nizkoproračunskih letalskih družb, so me tokrat zopet prepričali v takšen let.

Na srečo. Kajti občutek, ki sem ga zadnjič dobila ob Ryanairu, se je tokrat na račun Intersky-a močno popravil. Intersky? Ste sploh kdaj slišali za to družbo? Jaz nisem in tudi tokrat ne bi, če ne bi do zadnjega trmarila, da gremo v Berlin z avtom. Ne, nočem z nizko proračunsko letalsko družbo leteti na tako kratkih relacijah! Tam moram biti eno uro prej, potem itak zamujajo, po možnosti moram vmes še prestopati, prtljaga ne sme presegati 10kg ali kaj vem koliko že, ne smem si vzeti niti deci tekočine …… brez veze! Gremo z avtom!

Saj vem, saj vem … in o tem sem poleg 289.999 drugih blogerjev pisala tudi jaz in moj sin, ampak danes sem imela zanimivo diskusijo z znancem, ki ima v lasti en lokal. Tak malo bolj pijankarski kafič ….. upam, da mi ne bo zameril takšnega opisa , ampak nekako je za zgodbo pomembno, da razjasnim kakšna je bila struktura njegovih obiskovalcev. To ni fancy šmensy lokal, kjer si mladina naroči cocktaile, kozarček penine ali kratko kavo ob kateri potem sedijo nadaljnjih 5 ur. To je tak lokalček, kjer se narod ustavi tako mimogrede, popije skodelico kave, šilce žganja, špricer, pir in vse to kar tako mimogrede ob šanku … ali pa posedijo za 15 do 20 minut pred začetkom dela in si ob kavi obvezno prižgejo cigaret.

Njegov lokal danes sameva, odpustil je eno natakarico, odpovedal čistilko …. pozimi bo še huje.

Kaj naši ministri nimajo jajc? Ahja, vsaj temu za zdravstvo bi jih lahko umetno dodali.

Na vprašanje … na vprašanje …. torej ni sam potegnil in izjavil tega nujnega zaključka celega pediatričnega cirkusa ali bo ob PONOVNEM felerju neizpolnjevanju rokov pri gradnji pediatrije, je minister Bručan izjavil:
“ČE bom res jaz kriv za to, bom o svoji EVENTUALNI (mislim, da je dodal tudi ta pogojnik) odstopitvi RAZMISLIL”

Halo?!

Kaj ko bi dodal še en pogojnik in “bom” zamenjal z “bi” … in najbrž bi mu večina nas le verjela, da on že BI razmišljal ….. pa kaj, ko ne gre.

V službi urejamo vize za neke tujce. V septembru organiziramo mednarodno prireditev za 12 različnih evropskih držav. 1200 ljudi 1 teden v Portorožu. Velik projekt, ki postaja še večji ob dejstvu, da Rusi, Ukrajinci, Moldavci, Turki in Romuni potrebujejo vstopne vizume.

Čeprav je za nekatere to enostaven administratvni postopek, je za nas to čudo božje. No, zdaj smo se počasi že naučili

Naš konzul v Kijevu me je prav prijazno poklical in razložil, da je treba za takšne zadeve izpolniti obrazec, ki se imenuje garantno pismo in za vsakega posameznika jamčiti in seveda tudi odgovarjati, če se kaj zalomi.

Punce so obrazce izpolnile in potem je kolegica odšla z njimi na našo upravno enoto. Nič od rešitve! Se je vrnila češ, da moram tja oditi jaz. Ko sem vprašala kaj je namen mojega obiska tam, mi je bilo takoj jasno, da ne more nihče drug, kot le jaz sama, overiti MOJEGA podpisa. Valjda ne more moja kolegica tam dokazati, da sem se tam pokracala ravno jaz