Saša Gerčar

Jaka je enajstletni fant in najbrž je jasno kaj takšni pobje odgovarjajo na vprašanje:”Kako je bilo danes v šoli?”

Pri nas je variacij na temo več od “ok” do “nč posebnga” do “ma, dej mi mir!” …v druge skrajnosti ne bi šla podrobneje. Priznam, sem nepopravljivi optimist in ne odneham. Vedno znova upam, da bo asortima odgovorov od treh besed počasi le prišel na 5 ali celo 10 besed ali bognedaj stavkov. Pa je bil včeraj moj trud poplačan. Vsaj pol ure je razlagal, kaj se je dogajalo. Kriminalka, vam rečem. Včeraj so na urniku imeli predmet telovadbe …športna vzgoja se temu sedaj profesionalno reče. Skakali so eden čez drugega ..kot predpriprave za skok čez kozo. Baje je en fant v njihovem razredu precej hiperaktiven. Nekateri pravijo, da je nagajiv, drugi da je živahen, tretji kritizirajo, da je razvajen, četrti že da je pretepač in podobno. Ne vem, ne bi sodila o tem, saj nisem strokovnjak.

Pred kakšnim letom dni se mi je v nekem ljubljanskem lokalu zgodilo nekaj lepega. Takšnega za pihanje na dušo. Sedim v sicer malce temnejšem kotičku in čakam kolegico. Pristopi natakar in vpraša:”prinesem študentski meni?” Prisežem! Imela sem jih že 40 na grbi, tako da bi bila precej dolga tale moja doba študija, če bi še vedno naročala študentske menije. Seveda fant ni opazil mojih gubic, celulita in še česa, kar neizogibno potrjuje, da se ne morem več prehranjevati po študentskih variantah. Ampak o tem bom najbrž še dolgo govorila, saj mi je prav lepo sedlo na dušo. No, torej nisem še za v staro šaro, mladostna, fit, polna energije …še izražam se lahko ful tko kt se zagre, ane? In to je fajn, sploh če greš lahko v korak s svojim sinom, a ne? Meni paše, pa paše tudi Jakatu? Včasih že, drugič pa mu obupno preseda.