Saša Gerčar

• V new yorku, v 38. nadstropju, gledamo teniško tekmo med federjem i #

Powered by Twitter Tools.

• Na poti iz Stauntona v washington. #
• ako bomo sploh transportirali vse te knjige. #
• Končno našla trgovino zase. Skoraj izropali barnes&nobles. Ne vem k #

Powered by Twitter Tools.

• Na cesti od Noxvilla proti Washington DC #
• Mimo zaporov v Marionu Virginia #

Powered by Twitter Tools.

• Nakupujemo. Jaka je totalno padel v šoping razpoloženje. Našli hudo #
• trgovino za tenis. #

Powered by Twitter Tools.

• Naporno! Od 6:30 zjutraj pa do 3:00 ponoči smo na poti. Končno v ho #
• telu v Atlanti. #
• Kako je lahko ameriška hrana tako brez okusa?! #

Powered by Twitter Tools.

• šit, ko se pred dopustom, na praznik in to na dan, ko pri nas vseen #
• Mestni muzej v ljubljani je carski. #

Powered by Twitter Tools.

Imam gužvo, pred vrati je naš dogodek na katerega se pripravljamo 4 mesece. Ne, ni prvič in dejansko smo že zelo rutinirani v pripravah. Nisem štela, ampak po grobi oceni je to že 35. po vrsti. Govorim le o dogodkih takšnega obsega, kot je ta, ki nas čaka. Začnemo v petek in končamo v nedeljo.

In ravno na ta vikend je ogromno zadev, ki me zanimajo in jih ne želim zamuditi.

Vse ostalo sem že odpisala, a tale

mi ne da miru in vsekakor se ga bom udeležila.

Sem se prijavila in poskušala bom skočiti tudi nanj. Obvezno, moram pogledati kaj bo dogajalo, obvezno spoznati kakšne nove face …. in se naučiti kaj novega.

Na srečo bo naš dogodek v sosedstvu. Malo bom v Cankarju, malo v Hali Tivoli, vmes pa skočila še v Mons. Kaj hoč’mo, tak’le mamo!

Jaz v pisanju uživam, ampak užitek vidim predvsem v izražanju misli in konceptualnem prenosu ideje, ki pa je žal ne znam prenesti tako, kot bi jo sicer želela. V mislih vsaka stvar izgleda (jah, tega izraza se ne morem znebiti …morda se tudi nočem .. ker mi je všeč …. briga me, kaj si o tem misli Toporišič ) veliko bolje, kot je potem, ko začnem tolči po tipkah. Perfekcionistično ubrisana, kot sem, bi se zlahka zgodilo, da bi na dan pokukalo le 5% vsega, kar sem kdajkoli zapisala. Sploh, če bi stvari pred objavo še enkrat prebrala.

Po radiu sem zaslišala sporočilo, da nas je danes po hudi bolezni zapustil Dr. Andrej Marušič in čeprav na smrt oseb, ki jih osebno ne poznam, navadno ne reagiram čustveno, je bilo tokrat drugače.

Zanj sem skorajda točno pred enim letom slišala prvič v življenju. Bil je drugi govornik na predavanju v Cankarjevem domu, kjer je predaval tudi Zdravko Zupančič, ki me je nekaj mesecev pred tem očaral s predavanjem o retoriki in ker me je k obisku predavanja pregovoril prijatelj, ki me do sedaj s podobnimi zadevami še ni zavedel, sem si to predavanje pač odšla ogledat.

Iz predavanja sem odšla kot njegova nova oboževalka. Kdo bi si mislil, da se bom kdajkoli navduševala nad psihiatrom!

Na predavanju je bil videti zdrav, poskočen, šarmanten, urejen, poln življenja…. skratka niti sledu o bolezni …. danes pa …. življenje preseneča …. sploh, če pomislim, da je bil enakih let, kot jaz.

Ljubljana je lepo mesto je pisalo na majici Zorana Jankoviča,
ki jo je imel na sebi med obiskom šole našega Jake. Lepo že, pa je tudi prijazno?

O majici, ki načeloma ni prav nič posebnega, a na igriv način promovira mesto, ki ga imamo radi, sem po obisku Jankoviča, razlagala mojemu, ki pa mi je takoj razložil, da je to zagotovo ena od majic, ki jih že dolgo gleda skozi okna izložbe našega turističnega centra, ki pa je itak vedno zaprt, ko ima človek čas in se sprehaja po mestu in je tako nikoli ne more kupiti.