Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše
Čisto nič od zgoraj napisanega me sicer ne navdušuje pa vendar imam München vedno raje.
Nekaj mojih prvih srečanj z njim je bilo takšnih, ko sem morala nase natakniti najdaljše in najširše možno krilo, iz prašička izbezala težko privarčevane solde, svoj stari prenosni in škripajoči tranzistor pa namesto, da bi romal v koš, odnesla k babici, sama pa se nadejala nakupa čisto novega, strašno želenega novega hi-fi-ja. Nakupa tiste strašne novotarije, ki je imela zvočnike ločene od radia in ki jo lahko kupuješ “po delih”, najprej tuner, potem kasetar in če si strašno kul potem kupiš še poseben ojačevalec.
Po nekajmesečnem boju z boleznijo in ležanju po bolnišničnih sobah ter res kratkem obdobju v njegovi postelji v domu za ostarele, nas je včeraj zapustil naš dragi dedi Dore.
V ponedeljek ob 15:00, ga bomo pospremili izpred novega dela vežic na ljubljanskih Žalah ter ga položili k njegovi Justi.
Dedi Dore RIP!
Tudi danes sva s tamalim gledala ves cirkus, ki so ga pripravili ….no, gostili …. v Beogradu.
Scena lepa, vendar skopirana iz Sanrema 2007.
Voditelja … no, ja, smo že videli kaj boljšega.
Vmesne točke – nastopi … enako.
300 kratno ponavljanje istih komadov je dosadno, sem že prvič dojela, da je malteška pevka ‘šunka’, ki fuša.
Slovenski komentator … no … ne vem …. na momente sva se s tamalim krohotala (predvsem komentarju, da vodka ne škodi le zdravju, ampak tudi glasu), ponekod pa sva se le čudno spogledala, češ kaj pa je tukaj mislil.
Čeprav smo do sedaj vedno kupili tudi CD posnetke iz Eurosonga, tega letos ne bomo naredili. Žal se na CD-jih ‘cirkusa’ ne vidi, komadi pa so podpovprečni.
Ja, imela sem nekaj favoritov in vsaj pol od njih jih je izpadlo v polfinalu, tudi za Rebeko smo navijali in nekako upali, da pride naprej … pa ni … so what?!
Za manj kot en euro danes res ne dobiš skoraj ničesar več …. še kave že skoraj ne najdeš, a plačevanje za vročo dišečo tekočino, ki jo dobim servirano na mizo je povsem nekaj drugega, kot plačati za to, da namesto za prvim grmovjem, svojih minus nekaj deci izpustim v eno od mnogo kabin javnega WC-ja.
Hrane v samopostrežnih restavracijah ne maram. Z mojim se pred Intersparovo ali Mercatorjevo restavracijo vedno znova spričkava in na koncu moj vedno znova svoj obrok zoba sam, jaz pa ob njem žulim kakšen čaj ali kavo. Z Marche-jem je rahlo ((ne čisto drugače …. ampak vsaj cepetam ne pred lokalom)) drugače. Res je, da sredi avtoceste nimam ravno veliko izbire in po neusahljivem navdušenju mojih moških, da se na poti na morje vedno znova ustavljamo tudi na Marche-ju, sem tudi sama počasi že našla jedi, ki nimajo okusa po eneministemkarkoližeju.
Vem, da je težko verjeti, da imam tudi jaz napake, a to je čista in absolutna resnica. No, ena od napak je zagotovo moja gostobesednost, čeprav je opredelitev tega, kot napake, zelo diskutabilna zadeva. In zato bom pri opisu svojih drugih napak, vsaj to eliminirala. Vsaj na tem blogu. Tukaj pa
??
Spoštovana Saša!
Dobrodelnost je v sedanjem času vrednota, ki kaže, da znamo in hočemo svojo uspešnost deliti z drugimi. Kaže, da nam ni vseeno, da se znamo v vsakodnevnem hitenju ustaviti in pomagati tam, kjer naš prispevek pomaga graditi novo kvaliteto skrbi za ljudi, zlasti bolne otroke.
Med brskanjem po spletu sem naletela na vašo spletno stran http://www.sasagercar.com in rada bi vas vzpodbudila, da podprete akcijo Klik na pomoč, s katero spletna trgovina Nakupovanje.net zbira sredstva za sodobno opremo za rehabilitacijo otrok na otroškem oddelku Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo. http://www.nakupovanje.net/kliknapomoc/za-koga-zbiramo
Sem že pisala o tem, kaj je moj jezik ljubezni, kajne? Torej, bila sem pečena, že ko sem dobila Crnkovičev mail, kjer me vabi na debato ob kavi v Cankarjev dom. Plačilo? Povej, kam in koliko naj plačam!
Res, dol mi visi ((ajde, tako se pač reče)) za plačilo, kupite me takoj le z lepo besedo in pozornostjo.
Ponavadi od takšnih debat in povabil ne pričakujem veliko več kot prvo pozornost ….. sem imela že nekaj izkušenj …. predvsem eno na podobno temo – grenko, nekaj let nazaj s podelitvijo nagrad za Onino poletno zgodbo, kjer sem bila med 10 finalistkami ((ja, ja, pri tej isti Obolnarjevi, ki me nekaj let kasneje opiše, kot zafrustrirano internet odvisnico)) … Torej, jasno mi je, da se svet vrti okrog “zvezd” in da smo ostali ponavadi le kurji futr.
In tako sem prišla, se malce spoznavala, odigrala ((kakor koli že)) svojo vlogo in pričakovala, da takoj zatem odpeketam domov.
Jauh, naporno, res naporno je bilo danes!
Začelo se je s HITom, tako kot vedno. Ob šestih Tomaž prižge radio in zbudi me Radko ali kaj je že tisti Pečov lik, ki daje kao duhovite nasvete…
Končno se je naš Jaka odgovorno in samostojno lotil jutranjega vstajanja. Parkrat sva že zamudila …pa ne rednega pouka …. ampak tiste neke dodatne aktivnosti, ki jih ima Jaka še pred rednim začetkom. Aktiven je pa itak v 1200 in treh stvareh. Torej zamujala sva vedno ((čisto po resnici 2x)) na neke priprave za šolski radio.
Čeprav se je znal že kar po živalsko dreti, da z atijem sta pa vedno točna, se jaz nikoli nisem dala motiti in sem ga vedno pustila naj se mirno in počasi kobaca iz postelje, vleče, kot megla, saj mi je bilo prvobitnega pomena, da se navadi SAM pogledati na uro in odgovorno in pravočasno obleči in odjadrati ((z mano, kot šoferjem)) od doma.
Tkole, sem en firbec, ki vedno pogleduje čez sosedovo ograjo in ko vidim novo zelenjavo na sosedovem vtričku, hočem to imeti tudi sama. In potem vrtam in gledam in iščem in težim …. ja, ja, kdaj komu in se oproščam za nadlegovanje že vnaprej in za nazaj …
Torej tokrat sem se spopadla z vtičniki.
Takole se začne cela zgodba.
Greš na tole stran.
Jaz imam blog na Wordpressu tako, da sem tam že registrirana, ostali pa se morajo najbrž prijaviti, če želijo kaj dol pobirati.
No, ko si na strani, ki ti ponuja različne plugine – lepo po slovensko: vtičnike ((Pa to baje nima nič opraviti z elektriko in vtikači ter vtičnicami, še manj pa s tistim na kar ste pomislili vi)) , se moraš prebiti in najti tistega, ki ti odgovarja. Jaz sem imela ob sebi svetovalca, ki mi je skrajšal pot brskanja in povedal, da se tista zelenjava, ki sem jo že videla pri njem pa pri njej tudi, imenuje Footnotes. Torej sem v kvadratek za iskanje vpisala prav to besedico in dobila link na tole zadevico.
Sentimentalna, kriticna, kolericna, nezna, romanticna, vecna optimistka, hci, mama, zena, delavka, sef, prijateljica, navdusena filmomanka, pogosto nestrpna, hitra, opravljiva, vesela, debela ....no, obcasno ...ampak se rima, vedno polna novih idej, entuzijazma, vcasih popolnoma podrta, vendar se hitro pobere ...skratka Sasa.