Saša Gerčar

Berem že nekaj časa 7 naključnih. Niti ne vem kdo je začel …mislim, da sem najprej brala pri Sunshine, prikimavala Hadu in se res od srca nasmejala Fetaliju. Mene pa nihče ni hotel izbrati dolgo, dolgo. Pravzaprav sem opazila, da so nekateri pisali že o tem, da so res že VSI bili izbrani in ni nikogar več …. pa so, so, le da so očitno bralci blogov “zaprti” v svojih krogih podobno mislečih. Jaz pa žalostna, ker se noben ne spomni name …no, gurala se pa ne bom.

In tako imam danes iz finferja drobiž. Jutri namreč odhajamo na počitnice, nimam prav nič spakiranega, za 7 veličastnih pa sta me danes določili kar dve. Ja, ja, saj vem, da zdaj sem pa v redu, ko že primanjkuje materiala . Najprej me je določila Dr. Filomena in mi hkrati pobrala še nekaj “mojih”. Ateistek, Val in Peter so tisti, ki bi jih tudi jaz zagotovo dala na seznam, nekaj ur za tem pa me v isti šmorn vtakne še Proserpina.

Bila sem tam! In se preko vikenda jezila, ker nisem imela dostopa do interneta in je prispevek moral še malce čakati. No, pa smo lahko zato nedeljo brezskrbno preživeli v naravi.

Sicer pa nad Blogresom navdušena. Najbolj nad samo idejo organizirati srečanje ljudi, ki se sicer “skrivajo” v svojih virtualnih kotičkih. Spoznala sem nekaj ljudi, ki sem jih pred tem poznala le po pisani besedi, videla nekaj tako ali tako splošno znanih fac, pridobila nekaj znanja, ki bo tako ali tako hitro izpuhtel, predvsem pa preživela zanimiv dan v družbi svojega “starega” tudi blogerskega prijatelja Žiga Vavpotiča, …to je tisti, ki je kriv, da sploh blogam in tisti, ki mi je na dogodku nudil tisto meni nujno potuho, da se v množici neznanih ljudi ne počutim izgubljeno.

Iiiiiiii! To je tko mega! Hirkani, kriva si, da sem danes zaspana! Takoj, ko sem zadevo videla na njenem blogu, sem se v risanju preizkusila še sama.

Link na stran za igranje. Jaka, tega absolutno ne smeš odpreti, ker imam občutek, da potem ne bom več prišla do računalnika!

Včeraj sem od poslovne prijateljice, ki živi in dela na Portugalskem, prejela e-mail, v katerem me poziva naj pomagam pri iskanju 4 letne punčke, ki so jo v prvih dneh maja 2007 ugrabili angleškim staršem med dopustovanjem v obmorskem mestu Praia da Luz na Portugalskem.

V nadaljevanju sem dodala celoten tekst, ki sem ga prejela od svoje prijateljice Gail, saj želim pokazati, da novica ni spet kar nekaj kar kroži na medmrežju.

Naj na hitro povzamem tudi za tiste, ki ne razumejo angleško. Sklepam, da Madeleine govori angleško in kot je vidno iz fotografije je izredno luštkan otrok. Pri njenem videzu pa je pomembno tudi to, da ima znamenje, ki se ga ne da prikriti, v desnem očesu ima nekakšno črno piko, ki se razteza tudi preko roženice.

Za najditelja je razpisana strašanska nagrada 5 milijonov dolarjev ??!!, kar mi je malce smešno, vendar očitno tudi v takšnih situacijah igra glavno vlogo denar.

Na današnji dan pred 27 leti je umrl Josip Broz Tito.

Saj ne, da bi ga pogrešala, ampak sem le v teh letih, ki pričajo o tem, da sem nekoč stala na ljubljanskih ulicah, opremljena v modro krilce in belo bluzico, z modro titovko na glavi in rdečo rutico okrog vratu, v rokah pa držala papirnato zastavico ter z njo močno mahala. Pa saj ne, da bi bila tako navdušena nad tistimi nekaj sekundami, ko so mimo nas odbrzeli črni avtomobili, ampak me je navduševalo predvsem to, da nam je odpadel pouk.

Moja mama še danes zatrjuje, da ni bilo nikoli tako lepo, kot pod Titom. Hmja! Meni je bilo lepo in Tito je bil Jack, nič ne rečem. Predvsem je poznal osnovni zakon fizike …ali bolje rečeno življenja, da “prolazi sve ..”, predvsem življenje, ki ga je elegantno skombiniral z državno ekonomijo in nabavo državnih kreditov.

To je moj prvi tekst na blogu. Najbrž bo jutri nastal drugi prvi in pojutrišnjem že tretji prvi, kajti prvi je pomemben, zato ni vseeno kakšen je. In zaenkrat sem glede tega popoln začetnik in stvari šele preizkušam …zdaj izgleda perfektno, čez uro ali dve pa bi tekst, če bi bil na papirju raztrgala, vrgla v kamin in zažgala. Tukaj imam možnost, da tekst popravljam v nedogled ….vse dokler moj prvi ne postane idealen.

Upam, da bom kdaj prestopila na naslednjega.