Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše
Sanjate o tem, kako bo nekega dne namesto vas za vami pospravljala povsod razmetan časopis, zlikala vse oprano, posesala in pobrisala prah in bognedaj še skuhala, prijetna, redoljubna in natančna priletna gospa, ki ji boste ob koncu dneva odšteli nekaj ojrov1, ki jih boste v tem času vi kao lažje prislužili s čim drugim? Well, don’t! Kajti v tem ni prav nič sanjskega.
O tem nisem ravno sanjala. Nikoli, res nikoli. A kakršna sem, nikoli nisem bila povsem zadovoljna s stanjem v našem stanovanju, po drugi strani pa nikoli nisem želela postati suženj drgnjenja, ribanja, pomivanja in likanja.
Moja mami me je že v mladih letih učila, kar naj bi pridne ženskice počele celo svoje življenje in mi to vcepljala v možgane, kot navado, ki se ji kratkomalo ne da izogniti. Vsako soboto (!) sem že navsezgodaj zjutraj vzela v roko krpo in brisala prah. Ko sem obdelala celo stanovanje, je bilo na vrsti sesanje in vsake toliko časa sem se lotila še pomivanja celotne kopalnice in kakšnega enostavnega likanja. Spomini na sobote? Grrrrr!
Zabavno. Sicer pa sem do te strani prišla posredno, preko tegale fanta, ki je baje najbolj podoben Matt LeBlanc-u. A, punce??!
In komu vse sem podobna jaz?
Nekoč, ko takšni programčki še niso obstajali sem bila baje takole na uč izredno podobna Jennifer Gray. To je tista bejba, ki je v Dirty dancing 1 plesala ob Patricku Swayzeju. Ja, celo lastna mati se je zgrozila in me zgroženo klicala, ko “me” je videla na televiziji.Yep, celo frizuro sem imela podobno nafrfuleno …. a sedaj ji nisem niti približno več podobna … ja, punca si je šla popravljat nos, moj je pa še vedno isti ….
Ok, danes pa tale programček pravi takole …. mi je kar všeč, da sem podobna Debri Messing, tudi s Sharapovo bom preživela, OK za Jodie Foster, Susan Sarandon in celo za Agatho Christie,
“Mami!”
Grrrr … le en grd pogled z moje strani in tišina.
“Mami!” …. da ne bo pomote, takole me tokrat ne kliče naš Jaka … ne, Jaka v tem ključnem momentu, kot hlod leži na kavču, oddaljen kakšen meter od mene in meter in pol od tistega, ki me na vsak način poskuša priklicati.
“Mami!” saj ne, da ne slišim in tudi ton je prav prijazen, ampak ….. grrrr …. 5 minut pred tem, sem #%&!!** …. ja, ja, res sem ga nekam poslala.
Jah, 5 minut pred tem je moj dragi, ki že pol ure vztrajno goni sobno kolo, takole posopihal: “A bi pritisnila na tisti osvežilec zraka?” ….. ki se mimogrede itak na vsake žblj minut sam sproži. Dontlookatme, ampak tole neumnost je moj nekega dne privlekel domov, češ končno osvežilec zraka, ki ne bo le stal neuporabljen v omari, kajti ta dela sam od sebe (!).
Saj ne vem kje začeti, ker jaz rada povem vse in še malo za zraven in začeti pri tem, da sem danes odšla na Teleray po pomoč za mojo novo Nokio, bi bilo sila dolgočasno in nesašasto1.
Bom začela z zgodbo za tri, ne, raje za pet zgodb nazaj in potem bom morda ob koncu pisanja tega posta vse skupaj ponovno razbila na 6 delov in vsakemu dodala nov rep in glavo in nastalo bo 7 novih izjemno dolgih zgodb. Sedem, ja, ….. ker je to zelo lepa številka in ker se bom vmes spomnila še kakšne nove teme.
Vsako nedeljo imamo pri nas podobne razgovore, jamranja, nerganja, prošnje ….
No, saj ni ravno tako hudo, ker se niti ne prepiramo močno, a vendar me vsakič znova malce jezi Športna nedelja ali kar koli je že tista športna oddaja, ki je na televiziji šele ob pol enajstih ali celo 15 minut pred enajsto.
Katastrofa!! Ali odgovorni na TV Slovenija res ne vedo, da imajo med ljubitelji športa tudi mlajše gledalce?!
In tako sva pri nas nekaj minut nazaj imela z Jako takšen pogovor …. Jaka že stuširan, z mokrimi lasmi, v pižami, jaz ravno vstopam v kopalnico in vesela ugotavljam, da nam bo pa tokrat končno uspelo iti v posteljo ob dokaj normalni uri:
Nekaj čudnega se dogaja v Hollywodu, vam povem!
Itak zadnja leta snamejo le še pravljice1 v stilu Harry Potterja, Gospodarja prstanov, Piratov s Karibov itd.
Poleg tega imam občutek, ko se navdušijo nad enim igralcem, ga potem vtikajo v vse filme in npr. sedaj kar v dveh filmih igra Meryl Streep, ki je mimogrede odlična igralka, opažam pa da prihaja obdobje mojega ljubljenčka Clive Owen-a.
A vse to ni nič v primerjavi z očitno popularnostjo imena Oliver za vse vloge dojenčkov in otrok. V zadnjih treh filmih so vsi otroci nosili ime Oliver. Halo?!
Bivši; namesto imena Hakim za svojega prvorojenca izbereta povsem všečno ime Oliver.
Invazija; Oliver - itak idealno ime za sina glavne igralke.
Postreli jih!; dojenček, ki ga premetavajo sem in tja mora nositi nadvse popularno ime - Oliver.
Danes sem malce zamenjala lokal za jutranjo kavico. Sedela sem v Hombretu, srebala svojo prvo kavo in se pripravljala za preostale delovne izzive tega tedna. Zraven mene sedijo trije golobradci … takšni štdudentnajbomulčki. Tam okrog 20-ih let, mogoče malo manj ali malo več, a iz pogovora sklepam, da prej malo manj, saj naj bi ravno dobro zaštartali s študijem na matematičnem faksu.
Debata se začne okrog analize … ne Ana-Lize ampak analize. Zame, ki za matematični faks še vem ne, kje stoji, je to izgledalo kot nek sila težak predmet, skozi katerega se bodo očitno težko prebili1 .
In slišim:
“Stari, jaz se bom vrgel na mojo sosedo!”2
Kaj bo? Vrgel se bo?!
Tudi kolegoma nič jasno. A???!
Rokavice, kape, dežnike, sončna očala …. kupujem le zato, da se imam v življenju za čem sekirati1
Itak kupim kup neumnosti, ki jih nikoli ne uporabim in veliko rokavic leži nedotaknjenih doma. Takšne so “prava in pametna” naložba, ker jih imam lahko2 leta in leta. Imam pa tiste druge, ki me tako navdušijo, da si jih ob prvi priložnosti nataknem na vse mogoče okončine in paradiram z njimi naokrog. No, tiste imajo življensko dobo ….vsaj v našem gospodinjstvu … od 1 tedna do največ 1 meseca.
In tokrat sem spet kupila tiste iz druge skupine! Uaaa3 in grrrr! Tole je itak edina stvar, ki sem si jo “privoščila” na moj DAN!
No, privoščila in imela sem TOLE
Tale Google analytic me včasih s podatki, ki mi jih servira prav impresionira.
Recimo odkar pišem blog in spremljam analizo dostopanja do bloga, vem, da večina človeštva med 4 in 6 uro spi. Takrat skorajda ni norca, ki bi klikal in bral moj blog. Se pa najde vedno kakšen, ali dva ali trije, ki ponoči ne vedo kaj bi drugega, kot klikali po netu.
Danes sem sicer ob 12h pogledala koliko obiska sem imela na svojem blogu. Ker se mi je številka 21 … pa res 21!!! Network 21? Tale številka 21 je očitno zame usodna
…. no, ponavadi imam v dopoldanskih1 urah precej višji obisk, zato sem pogledala analizo po urah in ugotovila, da Google malce zamuja in mi je serviral le podatke od polnoči do 7ure zjutraj.
Danes sem na analitiku opazila ta zgornji napis, pod katerim je nekdo preko iskalnika našel pot do mene in sklenila, da pogledam kaj vse so ljudje iskali in nabasali name
Sentimentalna, kriticna, kolericna, nezna, romanticna, vecna optimistka, hci, mama, zena, delavka, sef, prijateljica, navdusena filmomanka, pogosto nestrpna, hitra, opravljiva, vesela, debela ....no, obcasno ...ampak se rima, vedno polna novih idej, entuzijazma, vcasih popolnoma podrta, vendar se hitro pobere ...skratka Sasa.