Nikoli ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše
Danes sem na analitiku opazila ta zgornji napis, pod katerim je nekdo preko iskalnika našel pot do mene in sklenila, da pogledam kaj vse so ljudje iskali in nabasali name
Jan, nisi imel čisto prav …. samo na pol si zadel s tem, ko si med “cvetke” dodal mene. Res je že, da jaz ne sedim križem rok in čakam, da mi bo kdo kaj naredil. Ne, jaz se moram res čisto vsake traparije lotiti sama!!!
In sedaj naj vam priznam sramoto svetovno. Po novem uporabljam Mac-a. Ne, ne nisem med tistimi, ki ga obožujejo in hvalijo na vse pretege. Res je blazno lep. Tistega belega prenosnika z 13″ monitorjem imam. A kaj, ko je bilo za delo v pisarni potrebno urediti še to, da imam na njem Windowse, ki jih itak sedaj stalno uporabljam.
No, na tem Macu imam neviđeno težav. Med drugim me strašansko jezi, ker nimam tipke za brisanje naprej. Potem mi odpadajo lasje, ko mi v mailu in podobnih zadevah, ki delujejo na Word osnovi, ne deluje afna. Nobena kombinacija ne pomaga. Enostavno1 moram iti nekam drugam, @ skopiram in jo nesem v mail. Ja, ja, tukaj dela, ker sem na netu
in pri tem je moja krivda popolnoma jasna in logična.
Tako nekako bi vse skupaj razložil inšpektor Monk: v torek zvečer so se Tomaž, Jaka in Saša sprehajali po mestu, vsak je imel zaradi prihajajočih hladnih dni oblečeno svojo jakno, seveda tudi Jaka tisto novo črno jakno, ki jo je ravno tisti dan “iztržil” od Tomaža. Zvečer, ko so se pripeljali domov je vsak tako kot ponavadi dal svoje oblačilo na običajno mesto: Tomaž je svojo temno sivo jakno obesil na vogal stopnišča, Jaka jo je vrgel čez kavč, Saša pa je svojo jakno v močno ciklamni barvi obesila na obešalnik in jo postavila na stojalo za jakne.
Naslednje jutro je Tomaž že ob 6h zjutraj odvihral v službo. Še ves zaspan je z levo roko segel po jakno na mesto, kjer jakne ponavadi visijo … jasno na stojalo in obešalnike in zagrabil jakno v močno ciklamni barvi.
Falabogu po Ne joči Peter in Sreči na vrvici, me je končno raznežil še en slovenski film. No, saj je še blo nekaj Marmelad in podobnih kajmakov, ki so me navdušili, ampak že dolgo ne noben slovenski film, kot tale včeraj.
Kot je Irena že v komentarju na tale post zapisala, so me včeraj zvečer razbremenili moške družbe in ker so mi to žal malce prepozno povedali glede na to, da so vse moje prijateljice podobno “emancipirane” kot jaz
se absolutno ne da takole na hitro dogovorit za en babji čvek, masaža pa … no, ja …. ravno včeraj se nisem pobrila, tako da no, to ni padlo v koncept včerajšnjega dne
Sem dovolj firbčna …baba pač … da le odprem skoraj vsak neumen mail, ki mi ga pošiljajo prijatelji. In celo vesela sem jih. Ne, celo preberem jih do konca in kdaj pa kdaj celo kakšnega pošljem naprej.
In odprem tudi tisto pismo, kjer se že na daleč vidi, da je eno izmed trapastih verižnih pisem, ki bo vsem partybreaker-jem povzročilo, da njihova solata še nadaljnih 10 let ne bo delala glavic.
Večina mojih prijateljev že ve, da mi izpadejo vse nepobrite kocine, če moj mail slučajno vidim jasno izpisan v “To:” polju, še vedno pa se mi zgodi, da k meni prileti kaj podobnega, kot danes.
$%!!.*.@##!
Ej, ljubi bogec pa je tale tip, ki je nabil v mail vse maile, vseh ljudi, ki jih je kdajkoli v življenju srečal, čisto gladek?! Pa da ne boste mislili, da je teh 250 naslovov vse, kar je objavil … še enkrat toliko jih je, le da se mi ni dalo kombinirati in lepiti dveh screen shotov skupaj.
O o-jih in e-jih bo govora. Blôg ali blòg? Cênt ali cènt?
Naš mulc pravi, da po širokem o-ju pri blogu spozna tistega, ki se na blog spozna oz. ga celo aktivno piše … vsi ostali pač blògajo. Ampak ja, priznam tale blôg je res sila nerodna zadeva in večina, ki ne ve, da beseda izhaja iz web log, se raje odloči za ozko različico, v prepričanju, da ozki o zveni bolj meščansko.
Očitno tako misli tudi gospa, ki so jo posneli na avtomatični blagajni v obnovljenem Mercatorjevem hipermarketu. “5 evrov in 10 cèntov, 23 evrov in 5 cèntov, cèntov, …. cèntov…. ”
Poskusite! Sila zabavno, ko gospa na ves glas ponavlja “meščanski E”. Upam, da bo gospa vsaj za v Mariborski Mercator posnela bolj “domačo” verzijo. ![]()
Baje je danes dan, ko naj bi vsi blogerji nekaj napisali o okolju. Pha, jaz imam še eno uro časa …. kaj čmo, šele sedaj je do mene prišla informacija o tem. Prebrala pri Piki in Tjaši … moram pa še jaz kaj naškrabati preden grem spat.
Kako pri nas skrbimo za okolje? Ja, najbolj mi bode v oči dejstvo, da ne kurimo. NE KURIMO, čeprav so moje roke premrle in popolnoma vijolične. Ne, pri nas skrbimo za okolje in v mrzlih dneh raje kolesarimo na sobnem kolesu, tik pred spanjem pa se na hitro ,… res na hitro oprhamo s toplo vodo.
Samo ne vem, ali to moj dragi mož počne iz okolje varstvene vzgoje ali pa nedvomne prisotnosti gorenjskih genov? Bom še razmislila ![]()
Definitivno me tale EMŠO mal .. čist mal IMHO j….e IOW zafrkava.
Zadnjič se pelje naša družinica po cesti in zagledam velik plakat s precej velikim WTF … preden sploh pomislim že glasno razmišljam: “Aaaa? Kaj je to?!”
In še preden dokončam, mi moj dvanajstletnik servira: “What the f***!”
Ej, kako sem ponosna, ko tako dobro obvlada angleščino, not!
O smislu te reklame in uporabi takšnih kratic tokrat ne bi, sem pa razmišljala, da bi moj naslednji jezik, ki bi se ga učila bil Cestno-urbana slovenoangleščina. Sem čist out očitno in če hočem razumet svojega otroka, ja, ja bo treba v šolo
WTF sedaj poznam, ASAP sem poznala od prej, ker sem pač tip, ki to besedo zelo pogosto uporablja v poslovni komunikaciji … šef pač VES
Tale ni moja, je od ene Fate … ampak priznajte, da si jo je res krasno uredila. Sicer sem pa jaz svojo popedenala takole uredila že davno nazaj in bi sedaj mogoče rabila še kakšen ureditveni poseg … ampak tudi s takšno se počutim prav dobro. Še z druge strani vam jo pokažem.
Sicer pa je večina mojih strank nad njeno toplino in udobnostjo navdušena, zato naj še nekaj časa ostane takšna, kot je.
Če hočete od mene kasirat en hud in dolg ksiht kisel nasmeh pa najmanj 3 mesece mir pred mano, potem me vprašajte točno to!
Ob prostem času?! Kakšnem prostem času?! Ob prostem času spim … pa še to ne vem, če lahko to vržem v skupino “prosti čas”. Če pa moram kaj reči, pa lahko v to skupino natlačim službo pa kosilo, večerjo pa še kakšen prigrizek pa bloganje pa opravljanje - globok pogovor o sodelavki ….
Moj čas je vseskozi “prosti”, morda le takrat ni, ko delam tisto, kar moram …. to je pa edino tisto, kar se pač dela na WC-ju …. tja pač MORAM it in nimam kaj mrdat sem in tja in izbirati boljše opcije, vse ostalo pa: ….hmja … ja, takle mamo, takle smo si zbral in vse to je pač moj “prosti čas”, ki ga zabašem s takšno ali drugačno neumnostjo.
Sentimentalna, kriticna, kolericna, nezna, romanticna, vecna optimistka, hci, mama, zena, delavka, sef, prijateljica, navdusena filmomanka, pogosto nestrpna, hitra, opravljiva, vesela, debela ....no, obcasno ...ampak se rima, vedno polna novih idej, entuzijazma, vcasih popolnoma podrta, vendar se hitro pobere ...skratka Sasa.