Saša Gerčar

Tokrat spet film po Jakovem izboru. Vroča kifeljca je naslov, ki je obetal mnogo, kajne ;)?

OK, bom potrpela, sem razmišljala z materinsko ljubeznijo. Presenečena sem ugotovila, da je na spredu končno ena tistih neumnih komedij, ki pa meni vseeno sedejo. Britanski humor je zakon.

Čeprav zelo rada gledam filme z lepimi obrazi, lepimi oblekami, cukrom, ki se cedi iz vseh kotov in tukaj ni prav ničesar od tega, sem v filmu uživala. Edino kar bi lahko malce ublažili, so krvavi prizori. Res da je stvar duhovita in prikazana, kot parodija ubijalskih ameriških filmov, vendar sklepam, da si ga bo ogledalo veliko število mladine. Jaka je kar nekajkrat zaprl oči in na koncu komentiral, da bi bil film še boljši, če ne bi ravno od blizu pokazali dveh odrezanih človeških glav, ali kako nekomu na mestu glave pristane velik komad skale ….. bljak!

Drugače pa smešno, smešno, smešno.

Že res, da gre večini na živce, če se nekaj MORA, ampak meni je vseeno všeč, če me nekdo izbere in me določi za nadaljevanje verige.

Tudi jaz izberem in določim tiste, ki so mi všeč, ki jih rada berem, o katerih bi rada izvedela še kaj več in zato tudi takrat, ko nekdo izbere mene to vzamem, kot kompliment in ne kot nadležno nalogo.

Tokrat je klub izbranih manjši: 5

Je že res, da je 7 bolj kul in srečna in oh in sploh, vendar pa je 5 točk in 5 blogerjev za marsikoga lažja naloga. Zame lahko izbirate tudi takšna štvila kot je 21 ali 33 …npr, 33 zadev, ki vam gredo na živce.

Tale film sem gledala že 2 tedna nazaj in pomalem mi uhaja iz spomina, vendar ker sem tako zaje*** in želim vedno naredti tisto, kar sem planirala in pri mojem blogu sem si zadala, da bom opisala VSE filme, ki jih bom gledala v kinu, potem bom to tudi naredila.

Zodiak je ime, ki me niti slučajno ne bi zvleklo v kinematografsko dvorano. Preveč diši po neki srhljivki. Tokrat sva se v Koloseju znašla sama s Tomažem, kar pomeni, da naj bi si ogledala film po najini želji. In ker v bližnji okolici časa, ki sva ga namenila temu, ni bilo nič bolj presunljivega, Tomaž pa je navrgel, da to ni grozljivka, temveč baje nekaj posnetega po resničnih dogodkih ….hmja, ….odločitev je padla …..pa si poglejmo.

Al pa prehitela, saj bi svojih 7 naključnih dejstev morala opisati na včerajšnji dan, kajne? In izbrati 7 takšnih, ki bodo zagotovo nadaljevali verigo in potem bi imela 7 let neizmerne sreče in najbrž še 5 otrok …ja, enega imam že pa še moj dragi pa bi že bili kot Sneguljčica in sedem palčkov.

In kaj naj zdaj reva jaz?!

O tej smešni evforiji smo se zadnjič pri frizerju pogovarjali …..joj, spomnila sem se, da še prav nič nisem zapisala o moji Barbari …najfrizerki seveda ….bom, bom …..no in ker frizerke itak veliko vedo, je Barbara povedala, da so lani baje bejbe pred 06.06.06 vse s trebuhi že vnaprej norele po porodnišnicah, da so jim male hudičke prej iz trebuha vzeli. Halo?!

Ja, tiste ki so rodile na 666 imajo pa potrdilo, da so dobile male hudičke

Rada sprejemam darila, o tem sem že pisala, še raje pa jih dajem.

Okrog daril ponavadi zganjam cel cirkus in niti slučajno ne dam iz rok nekaj, kar sem dobila pred kratkim jaz in je bilo na žalost tako neustrezno, da še vedno leži na naši podstrehi in čaka na boljše čase …. no, priznam ….kakšni tetki v tretjem kolenu pa le poturim kakšno kristalno vazo ali set “lepih” rožastih prtičkov.

Prijateljem in sorodnikom pa kupujem darila po tehtnem in dolgem razmišljanju, ki se navadno začne kakšen mesec prej (sploh za Božič) in se začenja tako, da na list papirja zapišem hobije ali eventuelne želje, ki so lahko tudi popolnoma abstraktne v odnosu nakupa darila …npr. dokončanje faksa ali imeti svojo jahto ….
In vendar iz vsake želje se da izpeljati neko varianto za nakup darila, ki bi ustrezal ravno temu.

Se kdaj obremenjujete s preteklostjo? Jaz načeloma ne gledam nazaj v preteklost. Pravzaprav je moja težava ta, da gledam predaleč v prihodnost. Lotevam se stvari, ki mi bodo morda prišle prav čez 5 ali 10 let. Super, kajne? Pa ni tako super, predvsem če ob tem pozabim, da je treba tudi danes kosilo skuhati, da bi čez 5 let morda projekt,ki sem ga začela, sploh lahko kdo delal

Imam na srečo svojo drugo polovico, realista Tomaža, ki me pogosto “prizemlji” in pošlje s kuhlo v roki kuhat kosilo

Preteklost uporabljam bolj kot pomoč za analizo, ki mi pomaga pri načrtovanju prihodnosti.

Radi prejemate darila? Jaz jih obožujem. Po pravici povedano se mi včasih za moj rojstni dan zna tudi povesiti nos, ko se moj dragi vse do večera niti slučajno ne spomni, da je to dan, ki ima takrat zame veliko začetnico.

Pa ne, sploh ne pričakujem daril v stilu zlatnine in diamantov, želim si le pozornosti in to razumem tako, da moj dragi zame naredi nekaj, kar mene veseli, njemu pa predstavlja mučenje.

Vas zanima kaj bi to bilo? Ples do poznih ur, to bi že lahko bila ena od zanimivih mučilnih taktik. Pa kakšna pregrešno draga večerja, saj meni hrana pomeni veliko, njega pa močno stiska pri srcu, če za nekaj uric užitkov, ki jih kasneje odplakne voda v toaletni školjki, odšteje muchos euros.

Še danes se me drži »nalepka« da ne maram cvetja, kar je popolna zmota. Je pa to zablodo povzročil eden od mojih enainštiridesetih D dnevov….. mislim, da tisti triintrideseti.

Enkrat mi je Žiga že navrgel, kako, da mi tale naš prvomajski izlet v London ne pusti spati, ker sem še nekaj tednov …ma ne le tednov, mesecev po tem še vedno objavljala prispevke vezane na ta dogodek.

Podobno je z Blogresom pa še kaj bi se našlo.

In sedaj se spodobi, da razložim to stvar; Ni res in ni tako grozno, da bi jaz še 200 let premlevala in razmišljala o istem dogodku. Se pa pogosto zgodi, da se me kakšen dogodek tako “široko”(z različnih aspektov) dotakne ali pa le bolj pisunsko navdahnjena in takoj po dogodku se mi zapiše 3 km dolg prispevek. To je pa predolgo, priznate?

Torej ga razrežem na nekaj manjših pa še vedno kilometrsko dolgih delov in jih razmečem po različnih terminih ….potem pa lahko grem na dopust, računalnik se mi lahko pokvari …karkoli že …jaz bom mirno spala, da so zadeve že urejene in delujejo brez mene.

Berem že nekaj časa 7 naključnih. Niti ne vem kdo je začel …mislim, da sem najprej brala pri Sunshine, prikimavala Hadu in se res od srca nasmejala Fetaliju. Mene pa nihče ni hotel izbrati dolgo, dolgo. Pravzaprav sem opazila, da so nekateri pisali že o tem, da so res že VSI bili izbrani in ni nikogar več …. pa so, so, le da so očitno bralci blogov “zaprti” v svojih krogih podobno mislečih. Jaz pa žalostna, ker se noben ne spomni name …no, gurala se pa ne bom.

In tako imam danes iz finferja drobiž. Jutri namreč odhajamo na počitnice, nimam prav nič spakiranega, za 7 veličastnih pa sta me danes določili kar dve. Ja, ja, saj vem, da zdaj sem pa v redu, ko že primanjkuje materiala :). Najprej me je določila Dr. Filomena in mi hkrati pobrala še nekaj “mojih”. Ateistek, Val in Peter so tisti, ki bi jih tudi jaz zagotovo dala na seznam, nekaj ur za tem pa me v isti šmorn vtakne še Proserpina.

Ne bom šla po vrsti. Čeprav sem že dva dni nazaj gledala Zodiak, se mi o njem ne da prav na veliko pisati …mogoče kdaj kasneje, saj film ni bil slab …ampak včeraj sem si ogledala film, ki mi je bil res všeč.

Jaka je ta teden na morju, v Portorožu z mojo mami in njegovo sestrično v drugem kolenu (kot se je Jaka sam izrazil za hči od moje sestrične). Torej čas, ko midva s Tomažem končno lahko izbirava filme po svoji izbiri. In kaj naj izbereva v ponudbi Spider manov, x manov, Hanibalov in podobne krame? Bogve veliko časa nimava, ker Jaka v petek že končuje svoje prvo dopustovanje, zato je treba pač na hitro nekaj izbrati …poleg tega pa nisva ravno tipa ljudi, ki bi si karte nabavila vnaprej in potem točno ob tisti uri prišla v dvorano. Ne, naju prime, se zapeljeva do Koloseja ….če je kaj prebavnega na voljo, greva v kino, drugače pa domov.