Jutranja kavica v Olivi

Share Button

Na kavico v OLIVO

Oliva se nahaja na robu Štepanjskega naselja. Pravzaprav me na to lokacijo ne veže prav nič, tja je začel zahajati Tomaž na poti v službo. Tomaž vstaja zelo zgodaj in se zna že ob 6h odraviti od doma. Pa ne zaradi službe, ta se mu začne šele ob 8h. Tomaž rad jutro začne s prebiranjem dnevnega časopisja, ki ga kupi na bencinski postaji in potem se mu ob tem prileže šalica esspresa. Midva doma kave ne pripravljava, skoraj nikoli. Že nekoč sva sklenila, da je pitje kave “dogodek”, zato sva to vedno izkoristila za klepet in pogovor, ki pa ponavadi doma ne steče tako, kot v lokalu. Doma se ponavadi vsak ukvarja s 1000 in eno stvarjo in se malokdaj ukvarjamo drug z drugim. Torej Tomaž, časopisi in kava so bili kombinacija, ki je obstajala najprej. Potrebno je bilo najti le lokal, ki je ob poti, ki nudi možnost sedenja in ki je odprt že tako zgodaj. No, in Tomaž je našel Olivo. Če sem iskrena je lokal prava luknja …no, ni ravno zanemarjen, vendar del namenjen kofetkanju je majhen in opremljen v stilu socialbaroka …tako jaz namreč pravim stilu, ki je bil precej razširjen med tistimi prvimi lokali, ki so nastajali večinoma z denarjem fuzbalerjev in podobnih nastopačev v dobi socializma …lokali polni medeninastih okraskov in izrezljanega lakiranega lesa. No, tak je ta lokal! Nekoč najbrž super, danes popolen zgrešek. Povrh vsega je v zimskih dneh tako zakajen, da komaj vidiš soseda …hvala vam za protikadilski zakon! …In kaj naju vleče tja?

Prijazno osebje! To se mi itak stalno dogaja, da obiskujem lokale, ki sicer niso vredni počenega groša, vendar ta občutek prepoznavnosti, to da natakar reče le “klasika?” ali sploh nič …da je kavica ravno takšna, kot jo imam rada, da lahko včasih tudi pozabim denarnico pa ne bo panike …no, vse to me vleče tja. In pa seveda to, da se tudi ob sobotah in nedeljah odpira zgodaj zjutraj, ko res ponavadi najdeš odprte le še najbolj pijanske beznice.

Share Button

2 komentarja

  1. Pingback: Tomaž je moja slaba vest « Hujšanje s Sašo

  2. Pingback: Ko v glavi naredi “klik” « Hujšanje s Sašo

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih