Tudi ravnatelje ocenjujejo, mar ne?

Share Button

Ker se moram v skoraj vsako stvar, ki se mi začne močneje dogajati, potem tudi intenzivno vtakniti, sem od zgodnjih Jakatovih šolskih let v Svetu staršev pa Svetu šole po novem pa še v Svetu šolskega sklada. Čeprav so kakšni od teh sestankov dolgi in preeeedolgi, me vse skupaj še vedno dovolj močno zanima, saj na tak način izvem marsikaj zanimivega. Včeraj smo imeli sestanek Sveta šole. Kakor jaz vso stvar vidim je itak zašla v precejšenj formalizem in bistvo vsega je, da je dovolj močna udeležba in da lahko z dviganjem rok (res je, na takšnih sestankih se dviga roke) potrdimo vse točke dnevnega reda.
Tokrat pa me je ena od točk dnevnega reda spodbudila k razmišljanju. Vseh teh nekaj let, ko hodim na takšne sestanke smo enkrat letno vsi udeleženci dobili predse listke z …ne vem najbolj natančno … ampak mislim, da tremi vprašanji oz. področji in ob tem prazno polje, kamor naj bi vpisali oceno. S tem lističem naj bi vsak od nas anonimno vpisal oceno ravnatelja za področja, kot so izpolnjevanje nalog opredeljenih v letnem planu šole, vodenje ali reagiranje na težave staršev ….morda se celo motim kakšna področja so bila zajeta, bistvo pa je, da smo starši imeli možnost ocenitve dela ravnatelja šole, ki jo obiskujejo naši otroci. Čez delo ravnatelja nimam nobenih pripomb, morda bi si sama osebno želela malce bolj podjetnega ravnatelja in pa več strogosti v njegovi osebnosti, vendar se zavedam da popolnih idealov ni in da bi me najbrž pri strogem in podjetnem ravnatelju pa motila njegova surovost in nezmožnost blažjega komuniciranja.

Skratka listič sem sama tako kot vsi ostali (učitelji še eden od staršev ter nekaj zunaj šolskih članov Sveta) izpolnila s samimi peticami. In vse do letos nikoli razmišljala na kaj to ocenjevanje sploh vpliva.

Letos pa je Ministrstvo za šolstvo in šport ta način korenito spremenilo in posledično smo starši in vsi ostali o tej zadevi izvedeli več. Letos je vprašanj oz. točk za ocenitev ravnateljeve uspešnosti več …okrog 15. Na sestanku se je načela tematika okrog smiselnosti in upravičenosti takšnega ocenjevanja. Ravnatelj je bil sicer skromen in se ni izpostavljal, vendar je bilo očitno, da mu nov sistem ni po volji. Le zakaj?

Tokrat starši še vedno ocenjujemo enake zadeve, kot prejšnja leta, vendar le te so sedaj 1/15 ali 3/15 celotne ocene. Tokrat na skupno oceno ravnateljeve uspešnosti vplivajo tudi podatki, ki jih šola pridobi na temelju statističnih podatkov kot so procent uspešne zaključitve šolanja učencev te šole, udejstvovanje na šolskih tekmovanjih znanja …

Grdo! Ravnateljeva plača ….ja, točno ocena vpliva na stimulativni del plače, sedaj ni odvisna le od dobre volje učiteljev in staršev, temveč tudi dejanske uspešnosti ravnateljevega “podjetja”. Vsi so se razburjali češ, da to ni pravično, moje mnenje pa je drugačno. Ker včerajšnji sestanek ni bila televizijska oddaja Trenja, se v debato nisem spustila, kajti spremenila ne bi ničesar. Pa vendar sem v poklicu, ki razume zakone trga in najbrž bi vsi managerji bili nadvse veseli, ko bi enkrat letno med delavce razdelili lističe, ki bi jih oni izpolnili ….in dejstvo je, da čeprav anonimni, so določena podjetja vendarle premajhna, da bi se ljudje upali tvegati in zapisati realno oceno, zatorej bi padale same petice. In tako bi tudi managerji vseh podjetij, tako kot je bilo najbrž pri ravnateljih, dobivali najvišje možne stimulacije, ne glede na (ne)uspešnost podjetij, ki jih vodijo.

Iz tega razloga spodbujam in odobravam potezo Ministrstva za šolstvo in šport, saj so le želeli spodbuditi ravnatelje, da razmišljajo o končni uspešnosti njihovega dela, torej ne le o tem ali so izpolnili vse točke, ki so jih zapisali v letni plan, ali so dovolj hitro reagirali na vse pritožbe staršev in o tem, če so dovolj prijazni, da jih imajo učitelji in starši radi, ampak o tem, da je morda včasih bolje dobiti 1 od staršev ali kakšnega učitelja pa zato pridobiti več uspešnih učencev.

Če razmišljam, kot ravnatelj bi me najbrž tudi zbodlo dejstvo, da mi boniteto lahko pokvari enostavno slaba generacija učencev, vendar sem jaz vseeno prepričana, da so odgovorni na ministrstvu razmišljali tudi o tem in da generacije učencev iz leta v leto ne odstopajo drastično. Ali pač? Sicer pa se tudi menagerju zgodi, da promet pade zaradi objektivnih razlogov (npr. pomanjkanje snega v smučarskih središčih) pa naj še tako lepo izpolnjuje točke v letnem planu dela.

Edina moteča točka pri vsem tem je: pa kaj se to mene tiče?! Mislim, zakaj moram jaz dvigovati roke in se strinjati s podatki o katerih ne vem ali so resnična ali ne? Vprašajte me za moje tri točke, ostalo naj šola reši direktno z ministrstvom in ravnateljem mene pa naj se obvesti le s končnimrezultatom rangiranja našega ravnatelja na seznamu vseh slovenskih ravnateljev!

Share Button

3 komentarji

  1. Ziga - marec 14, 2007 23:40

    Šolstvo, vsaj v pogledu osnovnega šolstva, predstavlja monopol, ki je za razvoj slab. Osebno sem zagovornik privatnih šol, ki naj bodo subvencionirane. Dostopnem vsem. Ampak točno tako kot ugotavljaš, naj se tudi ravnatelji borijo za uspeh. Učitelji, kuharji, čistilke, vsi. Da so šole lepe, hrana dobra, pouk zabaven. Včasih namreč dobim občutek, da so učitelji tam, ker pač morajo biti, saj vemo, ljubi kruhek.

    Je nekaj svetlih izjem, tem bi bilo treba to pokazati. Če obstajajo managerji, ki imajo 20 tisoč evrov plače in managerji, ki imajo 1000 evrov, zakaj hudimana ne bi bilo razlike med plačami dobrih in boljših tudi v šolstvu. Seveda vedno potem govorijo, ja, težko je biti objektiven, če bodo ocenjevali mladi, bodo učitelji popustljivejši itd… Bull shit. Ob vsej znanosti me je težko prepričati, da se ne da narediti metodologije, ki bo znala ocenjevati kakovost v naših šolah.

    K sreči še nimam otrok. Zakaj k sreči? Ker bi imel velike težave, kam dati svojega otroka. Je pa nekaj res. Na OŠ Ledina, kamor se sam hodil, je veliko dobrih, odličnih profesoric in profesorjev. Vsaka jim čast. Ampak take šole bi morale biti vse

  2. sasa - marec 15, 2007 16:29

    Žiga,
    Se strinjam s tvojim komentarjem, da bi učenci dovolj objektivno ocenjevali učitelje, saj vidim pri svojem sinu, da zna dovolj objektivno povedati, kateri učitelj mu je dober in kateri ne. In niti slučajno niso na prvem mestu popustljivi učitelji! Na prvem mestu med njegovimi učitelji (sedaj je na predmetni stopnji) je učiteljica slovenščine, pa tam sploh nima najboljših ocen.
    Kar pa se kvalitete učiteljev na šolah tiče, pa mislim, da nikoli ne bodo mogle vse šole imeti najboljših učiteljev. Zakon fizike ..logike …ali česar koli že 😉 ..vedno bodo eni boljši od drugih in najbrž se dobri vedno zavohajo in gredo na kup. Na žalost tudi obratno.

  3. Pingback: Saša Gerčar » Mi v Networku 21 ne “gnjavimo”

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih