Mi v Networku 21 ne “gnjavimo”

Share Button

Ogromnokrat se mi je že zgodilo, da sem spoznala kakšno prijetno osebo, načela komunikacijo, se več ur zelo prijetno pogovarjala, ko pa sem povedala, da sem zaposlena v N21, je oseba v trenutku “mrknila”. Ne duha ne sluha o njej. Ljudi na tem svetu je res veliko, zato se s takšnimi stvarmi ne obremenjujem preveč, vendar se mi je podobna zadevica pred dnevi ponovno zgodila, zato sem si rekla, da je morda čas, da o tem tudi nekaj zapišem.

Nihče od zaposlenih v Networku 21, ne sodeluje v nikakršnem mrežnem marketingu! Na srečo …ali žalost …smo vsi, ki delamo v tem podjetju na plačilni listi tega podjetja in imamo državljansko dolžnost, da oddelamo tistih zakonskih minimalnih 40 delavnih ur tedensko in zanje enkrat mesečno prejmemo plačo. Mi smo takšni, kot velika večina Slovenčkov, ki mora od ponedeljka do petka vstajati nekje med 5:30 in 7:00 uro …odvisno od oddaljenosti do pisarne in ki se vračajo v toplino svojega doma šele nekje proti večeru.
Lastnik našega podjetja Jim Dornan je distributer Amway-a, eden uspešnejših v tem poslu in nekega davnega leta je po mojem mnenju prišel do fenomenalne ideje, da bo v dežele, kamor se bo širil njegov Amway posel, odpiral podjetja, katerih glavna naloga bo lokalna podpora v izobraževanju tistih ljudi, ki bodo tam del njegove mreže in ravnotako kot on gradili Amway posel. Do takšne ideje je poleg njega prišlo še kup drugih uspešnih distributerjev kakršnih koli drugih mrežnih marketingov, vendar pa mislim da jih ni mnogo, ki so ta del posla (izobraževanje) strogo ločili od mrežnega marketinga. Danes je v korporaciji Network 21 v 26 podjetjih širom sveta redno zaposlenih najmanj 400 ljudi in nihče od zaposlenih ne sodeluje v nobenem mrežnem marketingu. Zaposleni večino časa preživimo v pisarni in tam organiziramo vse potrebno, da brezhibno teče cela vrsta seminarjev, koordiniramo z naročili, proizvodnjo, nabavo in prodajo izobraževalnih ter motivacijskih knjig ter avdio in video medijev ter skrbno in dosledno informiramo vse lokalne distributerje mrežnega marketinga.

In zakaj se zaposleni ne ukvarjamo z mrežnim marketingom? Zaradi poslovne usmeritve in želje Jima Dornana po povsem nepristranski in dosledni pomoči vsaki od lokalnih “strank”. Tako jaz, kot tudi vsi ostali zaposleni v slovenskem in hrvaškem podjetju, ki ga pokrivamo iz naše pisarne v Ljubljani, smo (le) uslužbenci, katerih plača je skoraj tako neodvisna od česarkoli, kot je do nedavnega bila plača prosvetnih delavcev ali ravnateljev (o čemer sem pisala na enem od prejšnjih post-ov) in je več ali manj vsak mesec popolnoma enaka – le takšna, kot smo se zanjo pogodbeno dogovorili, ali pa je konec koncev tudi nekega dne ne bi bilo (če ne bi zaslužili za svoj kruh in mleko 🙂 in bi bilo potrebno podjetje zapreti. Torej edina nevarnost, ki bi komu kdaj grozila z moje strani je ta, da bi kdaj lahko komu ponudila dobro in zanimivo službo 🙂

Sama o mrežnem marketingu, o Amway-u ali o Networku 21, pred 11 leti, ko sem imela razgovor za službo z mojim sedanjim šefom – prvim nadrejenim, gospodom Adamom Livingstonom iz Amerike, nisem imela osnovnega pojma ….nikoli slišala …. in takrat sem “padla” izključno na karizmo takratnega sogovornika in na pripovedovanje o mega velikih prireditvah, ki naj bi jih bojda nekoč organizirala tudi jaz s svojo ekipo. Delo mi je bilo od prvega trenutka nadalje nadvse všeč in res sem uživala v vsaki novi situaciji, celo vseh novih težavah in vprašanjih …. npr. o tem, kje naj najdemo naslednjo dovolj veliko dvorano za 4.000 slušateljev ali kdo nam bi lahko dovolj kvalitetno in ažurno dobavljal izobraževalne in motivacijske knjige prevedene iz ameriških uspešnic, ali pa kako dovolj hitro najti dober kader s pravim odnosom do dela. Istočasno s spoznavanjem svojega dela, sem spoznavala tudi naše stranke – distributerje mrežnega marketinga in njihovo delo. Tudi nad tem delom posla sem bila vsakič bolj navdušena, od začetka celo tako, da sem tudi sama zapopadla idejo in sanjala o sebi kot nadvse uspešni distributerki in se celo nekaj časa igrala z idejo, da bi zapustila svoje redno delo in se resno lotila mrežnega marketinga (obojega hkrati po pogodbi o delu ne smem opravljati). Vendar danes vem, da to ni enostaven posel in zanj moraš biti tudi malce “nadarjen”, tako kot za marsikaj drugega. Ne potrebuješ veliko, tukaj so sprva koraki uspešnosti dokaj majhni, vendar so ob vztrajnem in doslednem delu …. delu, koraki lahko vse večji in nekoč prerastejo v giant steps.
Spoznala sem, da sama nisem tip za kaj podobnega, rada komuniciram, rada sem med ljudmi, vendar pa moraš tukaj imeti še tisto moč – pravijo ji moč sanj, da sproščen in neprisiljen način kontaktiraš ljudi že v prvem koraku. Moje sanje ne segajo tako visoko, da bi bila sposobna prestopiti svojo cono komforta in se hkrati odpovedati službi, ki jo ljubim, vendar po drugi strani nikakor ne razumem tistih, ki jim za poskus in vstop v posel ni potrebno “riskirati” ničesar, da tega vsaj ne poskusijo. Ne samo, da ne poskusijo, celo “mrknejo”, če se jim le zazdi, da bi jim lahko kdo ponudil možnost vpisa v kakšnega od mrežnih marketingov, kajti ti “prodajalci” baje grizejo, tepejo, ljudi privežejo na stol in jim predavajo toliko časa, dokler ti ne popustijo, kajne?

Pa saj ne vem, je to strah pred njimi ali pred samim sabo? Strah pred izpostavitvijo in prikazanjem, da oni le niso tako sposobni, kot je tisti, ki jih je v posel vabil, mislil?

Share Button

5 komentarjev

  1. Pingback: Je lahko seminar vsakič boljši? » Saša Gerčar

  2. Pingback: Imeli smo Vikend seminar » Saša Gerčar

  3. Tami - avgust 18, 2007 16:58

    Ni mi najbolj jasno, kakšna je sploh uspešnost mrežnega marketinga, ali pa raznih zavarovalniških agentov in prodaj po telefonu? Koliko je to sploh profitabilno?Ali podjetja ne dosežejo večjega učinka prepoznavnosti z drugačnimi tehnikami.

  4. sasa - avgust 25, 2007 20:45

    Draga Tami, mrežni marketing je pač ena od vrst marketinga in je prav tako uspešna ali neuspešna, kot kakšna druga. Jaz o tem kako uspešni so sami prodajalci ali zavarovalniški agenti ipd. ne morem soditi, ker s tem nimam izkušenj, lahko pa sodim le s stališča vodje podjetja, ki je nekoč delala tudi v podjetjih, ki so za reklamo večinoma uporabljale najbolj klasične oblike reklamiranja npr. stojnica na sejmu ali velik barvni oglas v časopisu. Le kaj misliš bolj prepriča kupca ….velika in lepa stojnica na sejmu pohištva npr. ali pa sosed, ki mu pove, da je pri tem in tem podjetju kupil hudo kuhinjo, ki je bila poceni pa še zaslužil je zraven? To je z mojega stališča o mrežnem marketingu, čeprav se na to pač na žalost res ne spoznam, saj je naše podjetje praktično klasična prodaja in se z mrežnim marketingom srečujem le toliko, kolikor je pač potrebno poznati svoje stranke.

    Sama se z mrežnim marketingom ne ukvarjam, vendar ne iz razloga, da ne bi vanj verjela, ampak sem enostavno danes na poziciji, ki mi ustreza tako finančno kot tudi psihično in motivacijsko, zato ne iščem nekih drugih variant za delo. Če pa bi bila danes mlada, na začetku svoje poklicne kariere, bi vsekakor poskusila z kakšnim resnim poslom kakšnega solidnega in potrjenega mrežno marketinškega podjetja.

  5. Pingback: Kaj folk dela ponoči! » Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih