Starši – tisti ki brezpogojno ljubijo svoje otroke

Share Button

babi in dedi Silvester 2005In kakšna sta Jožica in Jože Ermenc – moja dva? Ne vem, morda je to usoda, da se najdeta Jože in Jožica, katerih rojstni datumi se prav zanimivo ujemajo. Eden 23.2., drugi 22.3. Tako vsaj jaz nikoli nisem imela težav pri memoriranju. 🙂

Spoznala sta se v Ljubljani, zaljubila, poročila pred 48 leti in čez nekaj let dobila mene. Kakšna sta bila, kot starša? Brez njih ne bi bila jaz jaz, kajne? Ker sem tudi sama mama, vem kaj pomeni ljubiti svojega otroka, ga vzgajati, delati ob tem mnogo napak pa vendar vse z ljubeznijo v srcu. Vse to sta počela moja mami in oči. Edinka sem, vendar mislim, da ne čisto tipična. Resda sem v svojem otroštvu hitreje prišla do določenih materialnih stvari (čeprav so v času socializma ta odstopanja bila skoraj zanemarljiva), vendar je oče imel dokaj trdne predstave o tem, kaj moram znati in početi, zato mi nikoli niso bila prihranjena določena hišno gospodinjska opravila, kar se šolanja tiče pa je mami bila itak obsedena z željo po mojem uspehu.Vem, da me je imela (in me seveda še ima) rada, vendar je s svojo strastno željo po mojih krasnih ocenah rahlo pretiravala in me kljub odličnemu uspehu v osnovni šoli in precej dobremu v gimnaziji, še vedno silila k konstantnemu učenju in me kaznovala za vsako domov prinešeno štirico. Morda pa brez tega ne bi prišla do sem, kjer sem sedaj in danes ne bi pisala tega bloga :). Razen stalnega kreganja okrog mojih itak dobrih ocen, smo se razumeli povprečno dobro …no, malce kreganja vsake toliko časa obstaja v večini družin, kajne …in skupaj (ena mama in en oči) 🙂 preživeli vse do danes, vedno odhajali skupaj na nedeljske izlete, poleti na morje, pozimi pa sva sama z očetom redno odhajala na teden počitnic na snegu. Oče je bil oseba, ki se je v mojem otroštvu znal z mano pogovarjati “resne” teme in mi ure in ure razlagati kaj o vesolju, politiki, vojni …skratka o temah, ki mojo mamo niso nikoli zanimale. In jaz sem ga lahko ure in ure tudi poslušala. Mama mi je na skrivaj vedno kupovala majhne neumnosti, oči pa je bil tisti, ki bi ga takšne stvari jezile. On je razmišljal bolj na dolgo in dajal na kupček za čase, ko bo njegovi hčerkici potrebno pomagati pri gradnji njenega lastnega gnezdeca. In ta čas je tudi prišel in oče je izpolnil svoje življensko poslanstvo, ko nama je lahko pomagal pri vzletu na svoje. S Tomažem sva se že v študentskih časih ukvarjala z raznimi deli in gospodarno hranila denar za najino lastno gnezdece …in pri mojih 26-ih začela glasno razmišljati o nakupu garsonjere. Takrat je moj oče posegel v žep in izpraznil tisti račun, ki ga je vsa ta leta namenjal temu. Hvala oči!

Mami je še vedno glavna v “naši ulici” ….moji bivši, hvala bogu :), polna energije in zagona. Zanjo ni ovir in ko si ona kaj zapiči v glavo, je ni ovire, ki bi jo onemogočila. Če jo srečate, ji pojdite s poti, drugače vas zna pregaziti 😉

Oči je fit in postaven za kakšnega 60-letnika, čeprav jih šteje že 70. Vendar pa mu že nekaj let nagaja slaba kri, ki mu povzroča razne kapi in težave v možganih. Ravno te dni sva se sporekla, ker ne uboga! Spet je pristal v bolnici, tokrat kap, ki mu je povzročila omrtvičenje požiralnika. Uživa le tekočo hrano in to po žlički. On vztrajno zatrjuje, da je super in kot, da se ne zaveda resnosti situacije. Nikakor se noče malce disciplinirati pri prehrani. Najbrž po 70-em spet prideš v puberteto in ne poslušaš več nikogar 🙁

Ja, jaz sem idealna mešanica obeh. Itak 🙂

Share Button

4 komentarji

  1. Pingback: Urnik je natrpan, da poka po šivih » Saša Gerčar

  2. Pingback: Vse najboljše moj najljubši svak » Saša Gerčar

  3. Pingback: Božiček je vseeno nosil » Saša Gerčar

  4. Pingback: 24 načinov kako spraviti starše ob živce - Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih