Prijazna gesta je kot sonček v deževnem dnevu

Share Button

Danes zjutraj sem se vozila po ljubljanski obvoznici in to tako kot ponavadi, prehitro, z nogo na gasu, po prehitevalnem pasu. Po obvoznici vedno drvim in sem prej nestrpna, kot vljudna in prijazna voznica. V mestu sicer rada ustavim in spuščam pešce, avtomobile iz stranskih cest, ampak po obvoznici pa ne … tam se mi zdi, da je treba drveti in na živce mi gredo vsi, ki so prepričani, da so najhitrejši in 70 na uro vozijo po prehitevalnem pasu. tovornjak.jpg
Še huje je, ko se spravita en drugega prehitevat dva šleparja …..en je za 0,5 km na uro hitrejši od drugega, ampak takole vse do Salzburga pač ne gre in ne more vozit za njem, pa ga je treba enkrat prehitet. In potem to traja in traja … tako, kot je to skoraj trajalo danes. Ampak danes nisem bila nestrpna …. danes se vozim po prehitevalnem pasu, za mano gužva, pred mano gužva, pred mano na desnem pasu pa – torej unem ta normalnem – neprehitevalnem …ja, ne vem, kako se temu reče …no, po tistem se vozita dva šleparja en za drugim in tisti zadnji, en Čeh, žmiga že nekaj časa, da bi on pa prehitel ….mogoče, če bi ga kdo od naših slovenčkov drvečih še pred poldnevom spustil v kolono. In jaz pritisnem rahlo na bremzo …ja, vidim da uporabljam same neslovenske izraze ,…ampak žal teh slovenskih izrazov ne poznam najbolje, torej, samo rahlo zabremzam, nič drugega nisem naredila in Čeh je očitno skužil, da je sedaj tista edina prilika, da se zrine na prehitevalni pas in končno prehiti tisega počasneta pred njim. In ga preeeeeehiteeeeeva blazno počasi, seveda. Jaz mirno vozim za njim. Prehiti, se postavi na desni pas in jaz mimo. In z desnim očesom ujamem, da je dvignil roko in se zahvalil. Halo?! Tip se mi je zahvalil, ker nisem zavijala z očmi in blendala z lučmi in morda še dvignila srednji prst?!

In jaz? Čeh mi je polepšal dan! Vesela sem bila, da sem jaz polepšala dan njemu in da je bil tega vesel! Kolikokrat na teden, ma kaj na teden, na leto komu polepšamo dan, ali nam ga polepšajo drugi?

Ob tem dogodku sem se spomnila na tipa, ki mi je poslal žarek, ki še vedno sveti. Že kakšne pol leta je od tega in meni še vedno ne gre iz glave. Ne, ni bil lep! 🙂
sonce.jpgTakole je bilo: tako kot ponavadi grem pred službo na jutranjo kavico, na moje običajno mesto ….v nek manjši center, kjer so lokali en zraven drugega in ljudje sedijo na stolih, ki so razporejeni kar po hodnikih ….saj veste, kako to izgleda, kajne? Preden se prebijem na moje običajno mesto, moram mimo parih miz in tisti dan je pri sosednjem lokalu za eno od miz sedel en moški. Ne bi ga niti opazila, če ne bi 10 minut kasneje ta moški vstal od svoje mize, kjer se je iz njegove kave še vedno kadilo … in počasi prikorakal direktno predme. Sedim in ga gledam, ko on nekaj v stilu …od šoka si nisem popolnoma zapomnila besed pa še v angleščini je govoril, ampak nekaj takšnega je rekel: “Moral sem priti sem in vam povedati, da ste mi s svojo lepoto in energijo prinesli sonce v ta dan!”
In jaz zardim in ga gledam …. brez besed ….po glavi pa mi roji milijon misli, kao pa kaj hoče ta tip zdaj od mene. Ma ne ti men pri mojih 41 nakladat o lepoti pa nekaj! A me peca, ali bo zdaj prisedel, povlekel svinčnik im mi začel razlagati o edinstvenem poslu prihodnosti? …. pa on naprej: “A ste iz Ljubljane?” seveda še vedno po angleško.
In jaz končno pogoltnem slino in v angleščini izdavim, da ja, potem pa vprašam od kje je on. Iz Danske, pove in da je tukaj poslovno. Samo to je še rekel, me še pozdravil, se obrnil in odšel popit svojo kavo.

Še danes razmišljam in se sprašujem kje je bil globlji pomen tega, saj si ne morem predstavljati, da ti nekdo pristopi iz gole prijaznosti in te pohvali. Brez namena, da dobi nekaj v povračilo? Naslednjih nekaj dni sem pričakovala, da bo spet prišel in navrgel še kakšno besedo, čez 1 mesec pa se počasi že vselil v naš dom 🙂 . Pa ga ni bilo. Nikoli več ga nisem videla.

Danes ga končno razumem! Ni lepšega občutka, kot ta, da si bil sončni žarek v dnevu nekoga drugega.

Share Button

8 komentarjev

  1. G. Test - marec 28, 2007 14:12

    Slikce v blogu so odlicna ideja 🙂

  2. Jon - marec 28, 2007 14:12

    Tole je test.

  3. sasa - marec 28, 2007 14:18

    Ma ne ti men test! A ne moreš kaj konkretnejšega komentirati? 🙂

  4. sasa - marec 28, 2007 14:20

    A ne, da so dobre? Sej bo še neki iz mene, ane?

  5. Jon - marec 28, 2007 14:32

    Ja, mislim da mas vse sanse za postat top bloggerka 🙂

  6. Ziga - marec 28, 2007 21:05

    To si pa tko lepo napisala. Pa sej to je glavna poanta tega našega življenja. Lepšati dan. Namerno ali pa nenamerno.

    Čisto nenamerno, bolj iz šale, sem danes, ko sem se peljal z dvigalom iz 10. nadstropja in sem se ustavil v 3., pozdravil tri dame, ki so vstopile v dvigalu. Potem pa so bentile, kje je kolegica. Ura tri, one iz službe, jaz dobre volje in sem rekel, dame, danes sem jaz vaš lift boy, počakali bomo četrto. Takih dam ne peljem vsak dan.
    Čisto naključno, dame so bile blizu 50ih, ampak videl sem šele potem, da se jim je to prav fino zdelo. Ko smo izstopili, sem po gentelmansko spustil vse ven in jim rekel, drage dame, lep dan vam želim.

    Ena je čist ven padla od navdušenja…
    Daleč od tega, da tole pišem, da bi sebe hvalil, čeprav vem, da je tko izpadlo. Ampak ne, ne, poanta tega je v tem, da prav vsak lahko vsak dan naredi samo eno tako gesto, kot si jo ti, sem jo jaz in zaradi tega bi lahko bil svet lepši.

    Ti boš rekla, solzavo. Jaz pa pravim naivno, ampak se sprašujem, zakaj ne. Tudi Jon je napisal tole je test in nam polepšal ta naš dan:)

  7. Val - marec 30, 2007 18:15

    bremza = zavora … tisto o neprehitovalnem pasu pa moram se malo pobrskat po svojih mozganckih…Mogoce pa bo kdo drug pomagal:)
    Kar se tice drvenja po obvoznici…ja, tudi mene moti, ce je kdo na prehitovalnem pasu prepocasen (tudi ce vozi po omejitvah…tukaj pac ne bom javno priznala, da sem vcasih hitrejsa od stevilke na prometnem znaku…vse zanikam:)), ampak tudi jaz sem vcasih prepocasna za koga in ce se le da se umaknem, ne maram pa tistih, ki mi blendajo (svetijo? zmigajo?) ce prehitevam tovornjake…ja itak da se ne bom umaknila med dva sleparja (vlacilca?)…ali pa ce je kolona pred mano…vcasih me tisti tretji prst na roki prav zasrbi, ampak zaenkrat se se brzdam:)

    Uh, ta moj prispevek je pa poln vozniskih izrazov:)

  8. Pingback: Danes sem ga srečala! - Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih