Navada je železna srajca

Share Button

smucar.jpgLjudje smo ena smešna bitja. S prijateljico sva se nekega zimskega dne na sedežnici krohotali do solz, ko sva si predstavljali, da obstaja neko višje bitje, ki nas opazuje in razmišlja, kaj za vraga ti majhni (predstavljali sva si, da je bitje pač večje) človečki počnejo na tej beli planoti. Stalno se vozikajo gor in dol in to brez kakšnega vidnega smisla, na nogah pa imajo neke čudne dile, v rokah pa neke palčke. In to nadbitje sedaj razmišlja (ali karkoli že delajo nadbitja) in ugotavlja smiselnost tega.
In če to nadbitje opazuje ljudi tudi na daljši rok, mu (le zakaj ga označujem z moškim?) …torej JI je najbrž še manj jasno. Vsak dan se sicer ne spuščamo po hribu dol in se potegujemo gor s čudnimi koli v rokah, pa vendar je naš vsakdanjik le malce bolj raznobarven vzorec istega tipa.
Moje smučanje po vsakdanjiku izgleda takole:
Vstanem ob 6h, prižgem računalnik ..ja, ja vem :), grem pod tuš, najprej topla, nato ledeno mrzla, si pripravim zajtrk, postavim pred računalnik in pregledam došle maile ter zraven nosim v usta mueslije s sojinim mlekom. Vsak dan isti postopek, ista hrana! Res, prisežem! Zbudim Jakata, težim Jakatu, spet težim …vmes se oblačim, namažem …šibamo. V šolo ga vozim. Vedno poslušava Hitovo budilko! In vedno sva v avtu, ko je na vrsti Aktualno. Zakaj bi poslušala karkoli drugega, ko pa so oni najboljši! Če dovolj močno težim ….Jaka bi rekel, če on meni teži dovolj močno, potem nama uspe, da prideva v Nove Jarše pol ure prej in zato se ustaviva na jutranji kavici. Jaz kratko brez, kozarec vode, on kakav …pa v šalici mora biti, ne v kakšnem kozarcu :). On v šolo, jaz proti službi. V bližini službe grem še na eno kavo (ali pa prvo). Isti lokal, isti ljudje …že leta. Mi je pač všeč, da mi brez odvečnih besed prinesejo ravno to, kar pijem. Čas za razmišljanje, pripravo na delavni dan. Včasih s pisalom v roki, včasih s kakšnimi daljšimi teksti, ki sem jih natisnila za pozornejše branje, včasih pa le z zamišljenim pogledom. Potem pa v pisarno. Maili, telefoni, sestanki …na kosilo ne hodim, kar v pisarni imam že vnarej kupljeno kakšno pločevinko tune, solato, včasih si doma popečem piščanca … Ob 12h je čas za hrano. Čas za interne sestanke imam vsak dan ob 1h. 2x si pripravim večjo dozo čaja, vrč z vodo je stalno na mizi. Domov hodim glede na obveznosti “mama-taxi” službe. Včasih ob 4h, drugič ob 8h, vendar isti dnevi, vedno z enakim koncem. Doma je treba še kaj pospraviti, pripravti večerjo, vsak drug dan na sobno kolo … tuš, spanje naj bi se začelo ob 11h zvečer …vebdar je pred tem še bloganje, ki pa me včasih drži pred računalnikom tudi do pol noči. Isti po-sto-pki, ob ena-kih ter-mi-nih, ni čudno, da se ne premaknem z iste točke!!!!
A shujšala bi rada? Očitno s temi postopki in s takšnim načinom prehranjevanja le do tukaj! Bo treba kaj spremeniti! Ampak, ko pa je najtežje spreminjati navade 🙁

Share Button

10 komentarjev

  1. ervinator - april 5, 2007 18:19

    Bitje ni niti moškega niti ženskega, ampak je srednjega spola. 😉

  2. sasa - april 5, 2007 19:36

    Jon, in kako se rešim tega blockquote-a? Ne znam zbrisati …oz. znam jaz zbrisati narekovaje, ampak te so mal čudni, a niso? Help!

  3. sasa - april 5, 2007 19:40

    Pogruntala! 🙂 Sm trmasta, a ne? Brskam in brskam …ampak tko se vsaj naučim. Pod “code” moram iti in potem se da brisat 🙂

  4. sasa - april 5, 2007 19:42

    Ervinator, in tole bitje srednjega spola, bi spet morala z zaimkom imenovati “mu”? Pa če to ni krivica!

  5. Jon - april 5, 2007 22:48

    Sasa, btw, ce hoces da ti clanek skrajsa na prvi strani, mors delat normalne paragrafe z enter. Shift-enter, tj. preskok v novo vrstico, ne skrajsa.

  6. ervinator - april 5, 2007 23:35

    To je v ednini. Če pa uporabiš dvojino ali množino, se bitja zdijo ženska. 😉

  7. Pingback: Navade, navade slabe, navade še slabše! « Hujšanje s Sašo

  8. Val - april 12, 2007 07:47

    Tja navada je železna srajca…to prepevajo tudi v pesmi “Old habits die hard…”. Btw, pa te ne zamika, da bi mogoče spremenila svoj vsakdanjik. Enkrat sem nekje prebrala, da se to, ko zapademo v neko zivljenjsko rutino, imenuje mrtvilo. Po drugi strani pa se mi zdi nek red zelo dober pri doseganju ciljev. Sploh, ko si omenila hujšanje…čeprav vedno isti zajtrk…to ni zame…ampak bom pokomentirala na straneh o hujšanju:)

  9. sasa - april 12, 2007 10:12

    Sem zelo dinamična oseba, zato navade hitro spreminjam, vendar še vedno se držim tega, da imam “navade” – sistem. Ampak eno leto nazaj je bil moj vsakdanjik 100% drugačen, kot danes in po vsej verjetnosti bo drugo leto spet na glavo obrnjen in bom za zajtrk morda jedla špagete in za večerjo tiramisu?? Razen, če me ti na mojem http://hujsanje.wordpress.com blogu prepričaš s kakšno udarno idejo 🙂

  10. Pingback: Skodelica kave brez čika » Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih