Urnik je natrpan, da poka po šivih

Share Button

Odkar pišem blog, življenje izgleda zanimivejše 🙂 Dogaja se toliko stvari, imam toliko mnenj, kritik, pohval, sklepov, da me počasi frustrira to, da vsega, kar želim, sploh ne morem zapisati.

Ob začetku mojega pisunstva na blogu sem si zadala, da bom tukaj zapisan vsak film, ki si ga ogledam v kinu, vsak lokal, ki ga obiskujem pogosteje, vsako mesto, ki si ga bom ogledala ….in malce sem dvomila, da bi bila vsak dan sposobna zapisati nekaj novega. Idej imam ogromno, ja …..časa za pisanje pa vedno manj. Služba, družba, družina, kino, pisanje bloga, telovadba, ohhhh …..rada bi brala knjige pa razen do preleta preko strani kakšne službeno obvezne knjige, sploh ne pridem.

Nekateri moji prijatelji me gledajo postrani, češ sedaj si je nora baba omislila še blog. Le kje najde čas? Tudi to gre, če le hočeš. Na srečo imam mamo, ki mi rade volje pomaga pri gospodinjstvu. To je počela tudi pred mojim blogerskim obdobjem 🙂 .Vsak teden pride k nam na dom, kjer nam zlika ter posesa.
Tudi kuhanje me ravno ne zaposluje, Jaka preko tedna kosi pri mojih starših, midva s Tomažem pa sva itak leteča in obedujeva, kjer je pač prilika.

Ob vikendih? Vikendi so pri nas posvečeni NAM, ne sesalcu, ne posodi in ne računalniku. Kuham le takrat, ko si resnično zaželimo zaužiti nekaj drugačnega, nekaj domačega, drugače pa raje sedimo za gostilniško mizo, kjer nas postrežejo in kjer ne moremo početi ničesar drugega, kot da se ukvarjamo eden z drugim. Takšna hrana morda ni tako njami, kot tista doma pripravljena, vendar na ta način nihče ne bulji v televizor ali brklja na vrtu, ko tretji seklja čebulo ali pomiva posodo. Ob vikendih se radi vržemo v avto in odfrčimo na kakšen celodnevni izlet ali pa se potepamo po Ljubljani ter čas izkoristimo za vzpon na Šmarno goro, kakšno kolesarjenje ali igro tenisa (tukaj moja dva moška ne prenašata več mojih nespretnosti in sem jaz prisiljena le v funkcijo navijača).

In kam časovno strpam pisanje prispevkov za blog? O samih idejah razmišljam non-stop ….berem revijo, puf …imam idejo, se pogovarjam, puf! ..spet ideja, natakar prinese polito kavo, evo, spet nekaj za pisanje, poslušam seminar in popišem celo stran idej, ki bi bile krasna iztočnica za prispevke….
Idejo, ki se mi nato še nekaj minut mota po glavi, zapišem v mobilca, potem nekatere v mislih še malce obdelujem in zvečer tik pred spanjem sedim pred računalnikom in pišem. Včasih naenkrat zapišem po 2 ali celo 3 prispevke. Na ta način jih imam vedno nekaj “na rezervi”, za dni, ko sem preveč zaspana ali brez ustvarjalne energije.  Blog o hujšanju pišem spontano, brez vnaprejšnjega razmišljanja ali kakšnih priprav. Ta blog sem začela pisati, ker mi je nekega dne padla ideja, da bi lahko to bil neke vrste moj osebni trener – slaba vest, ki jo vidijo vsi. Zaenkrat ne deluje. 🙁

Priznam pa, da sem na račun pisanja po blogih oklestila televizijo. Že pred tem nisem bila ravno TV navdušenec, sedaj pa televizijo pogledam res samo še takrat, ko gonim sobno kolo. Upam, da bodo kmalu iznašli tak računalnik, ki ga bom lahko upravljala iz sobnega kolesa in bom tako celo rekreacijo zoptimizirala. Pretiravam? Ma, uf, ko je pa dan prekratek!

Share Button

10 komentarjev

  1. Hirkani - april 26, 2007 17:14

    U scary: tudi sama gledam TV samo še ko gonim sobno kolo 🙂

  2. sasa - april 26, 2007 17:19

    Očitno imava res veliko skupnega ..tud jaz sem na vseh možnih šolskih svetih …svet staršev, svet šole …še v neki so me zdej strpal eni skladi ali nekaj takšnega …sam s to razliko, da pri nas ne gremo na nobeno pijačo po sestankih.
    In ti uspeva redno goniti kolo?

  3. Ziga - april 27, 2007 13:54

    Jaz tud gledam kolo in TV. Ampak na fitnesu. Tja, kamor Saša zaradi pretiranega dela noče. Zaenkrat:)

    Saša, pozabila si povbedati, da kdaj rešuješ še prijatelje na rondoju v BTCju… Bom pisal o tem v prihodnjih dneh….

  4. Sim - april 27, 2007 16:02

    Po eni definiciji bloger postane dober bloger, ko se na svojem blogu neha ukvarjat s tem, da piše blog. 😉

  5. sasa - april 28, 2007 09:16

    Sim, jaz še niti približno nisem tam. Zaenkrat pišem zato da se sprostim in včasih me sprosti tudi pisanje o tem, zakaj pišem blog.
    Sicer pa hvala za nasvet, ga bom upoštevala takoj, ko bom imela cilj postati dober bloger. 😉

  6. ervinator - april 28, 2007 09:26

    Sim, to je slaba definicija.

  7. Saška - april 28, 2007 10:25

    Ziga, poleg Tega prijatelja, rešujem zadnje dni še druge prijatelje, ki imajo tudi težave z avtomobili …včeraj je našim prijateljem v Italiji totalno zatajil Nissan Pathfinder. Še sreča, da smo tudi mi ljubitelji Lignana …da smo se na poti tja naključno srečali na bencinski postaji v Italiji, da so imeli našo telefonsko številko, da smo domov krenili kakšne pol ure za njimi in da imamo tudi mi Nissan Pathfinderja, ki pa na srečo ni zatajil in ki lahko prepelje cel avtobus ljudi (po tem, ko smo le šoferja pustili, da ureja vse komplikacije, se nas je z našim odpeljalo naprej kar 7 osebkov). Pa reci,če ni vse nekje načrtovano 🙂
    Tudi jaz bom o tem še pisala …le da minejo lepi praznični dnevi.

  8. Hirkani - april 29, 2007 11:27

    Saša, kot vidiš, mi ne uspe redno. Te lepe dni ga vozim raje zunaj, naokoli, tistega tapravega. In potem me zdela seneni nahod.

  9. Pingback: Žiga Vavpotič, blog » Moj urnik

  10. Pingback: Hotel sem prinesti nekaj s čimer bi me lahko udarila » Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih