Vsak potrebuje šefa

Share Button

Prebiram kar nekaj različnih e-dnevnikov in v branju nekaterih res uživam, če pa bi morala izpostaviti enega samcatega, najljubšega, kjer vedno naletim na prispevke, ki mi pustijo vtis in mi dajo misliti, potem moram izpostaviti Val.

Val osebno ne poznam, spoznala sem jo šele preko spletnih dnevnikov, ko sem klikala in prehajala iz enega na drugega, khmm ….. ali pa sem jo morda preverila preko njenega komentarja, ki ga je pustila na mojem blogu. Od takrat jo spoznavam skozi njeno pisanje in postaja mi vedno bolj všeč.

Dosti hvale, da se dekle ne prevzame in začne bolj površno pisati 🙂

Pred nekaj tedni mi je dala povod za globoko razmišljanje. Pisala je o dobrem šefu. Sem jaz dober šef, imam dobrega šefa, ima moj šef dobrega delavca, imam jaz dobre delavce? Kdo je dober, zakaj je dober, kaj ga dela dobrega ali slabega …veliko za razmišljati, veliko resnic, veliko tem za pisanje na blog, kajne?

Preden se lotim pisanja o krasnih delavcih, bi bilo pošteno, da se lotim pometanja svojega praga. Pa da ne začnem kar na suho o tem, kaj počnem jaz in kaj bi moji radi videli, da bi počela, bom začela tam, kjer naj bi bil moj vzor … pri mojem šefu. Nekajkrat sem že pisala, da sem s šefom zadovoljna. Kaj pa naj bom drugega?! Sama vedno pravim, da če mi kaj ni všeč, je to treba zamenjati. Šefa pač ne moreš odpustiti 😉 , lahko pa si vedno poiščeš boljšega!

Jaz tolčem že enajsto leto pri istem šefu, še vedno v Networku 21, torej nimam kaj jamrati! In moj šef je res super. Američan, eno leto starejši. V firmi dela tudi njegova žena …. tudi naših let, Avstrijka. Super ženska, z njo se razumem še bolje kot z njim, ja, evropejci se pri določenih zadevah še vedno hitreje ujamemo 😉 .Oba sta preprosta, prijazna, strpna, vedno pomnita rojstne dneve, bili smo že v njihovem domu, tudi naš Jaka …. poznamu njuni hčerki, bili sta v Sloveniji in verjamem, da bi v primeru, če bi živeli na istem delu sveta, bili zelo dobri prijatelji.

Ste opazili, da pišem predvsem o “človeški” plati? Ta pri meni šteje več, kot znanje. Kljub temu pa drži tudi to, da sta oba eksperta svojega področja in delu zelo predana. Veliko sem se naučila od njiju.

Ob mojih začetkih sta oba živela in poslovala na naši izpostavi na Dunaju, kasneje sta se s celotno pisarno selila v Anglijo, sedaj pa že nekaj let živijo in delujejo iz ZDA. Komuniciramo preko mailov, telefonov, od časa do časa pa se tudi osebno srečamo.

Nekoč je bilo tako, da je bilo do Dunaja 4 ure vožnje in maili še niso bili prav močno razširjeni, danes je tako, da nas loči časovna razlika, veliko dela, različna področja dela, veliko že pridobljenega znanja in posledična samostojnost ….in srečamo se morda le še enkrat na 2 leti, govorimo 3x do 5x letno, maile pa si pošiljamo bolj kot ne le še informativno (dodajmo se v okence CC).

Super, kajne? Nihče mi ne serje po glavi tečnari, imam popolno svobodo! Povem vam, da daleč od tega! 🙁

Jaz potrebujem Šefa!
Potrebujem nekoga, ki me bo gnal naprej pa naj bo to z dobrim primerom ali s palico.
Potrebujem nekoga, ki se sprehodi po pisarni in se ustavi ob moji mizi ter me povpraša o ravno minulih počitnicah.
Potrebujem nekoga, ki bo opazil, da sem ta dan nataknjena in da rabim 10 minut dobrega mentorskega pogovora.
Potrebujem nekoga, ki bo poslušal moje visokoleteče ideje in jih priklenil na zemljo ali spustil više v nebo in mogoče
potrebujem nekoga, s čigar pomočjo bom gradila svojo nadaljno kariero …. makar na tak način 🙂

Je čas, da dam oglas pod IŠČE SE DOBER ŠEF, kajti moj je DOBER, samo ne vem več, če je ŠEF?

Share Button
  • Val, upam, da prideš na srečanje blogarjev, raj na zemlj9i, ko se bomo lahko v živo spoznavali:)

    Šef – kaj pa biti sam svoj šef. Razmišljaj o vseh podjetnikih. Te tudi nimajo šefov. Mogoče pa tržna niša – firma šef d.o.o., ki ponuja šefe ljudem, ki jih nimajo…

  • Pri podjetništvu je glavna težava ravno v tem, da nimaš ob sebi nobenega, ki bi te kdaj pa kdaj zbrcal, ali morda zmotiviral. Poleg sposobnosti, ki jih podjetnik itak mora imeti, mora obvladati tudi samo motivacijo.
    Drugače pa dobra ideja za šef d.o.o., kje boš pa šefe dobil? In kdo bo šef šefom? 🙂

  • Val

    OOOOOOOOO…raje ne povem, kako mi je zrasel ego…OOOOOO…res hvala za te komplimente:) Farbam… Zdaj ne vem, kdaj bom lahko objavila naslednji post, ker ne vem, če bom sploh lahko prišla do sape ob vsej tej hvali:) Lahko pa hkrati kar vrnem pohvalo tebi Saša, ki si tudi No1 med blogi, ki jih prebiram in Žiga tebi, ki nas navudšuješ predvsem s prispevki o manj in bolj pomembnih ljudeh, ki so okoli nas, pa jih sploh ne poznamo.
    Blogarskega festivala, še ne vem, če se bom lahko udeležila.

  • Dobrega šefa še nisem imal. Eden je bil stalno zaprt v pisarni in tipkal za svojim računalnikom, drugi pa je puščal popolno svobodo. Na nobenm od teh delovnim mest nisem dal od sebe tisto kar bi lahko. Sedaj sem sam svoj šef in tudi podrejenih nimam. Si pa želim, da bi lahko nekoč bil dober šef:
    – da bi bil osebno ponižen in imel močno profesionalno voljo
    – da bi znal delegirati naloge in potem pustit ljudi, da jih naredijo
    – da bi znal navdihovati in tudi preko zunanjih dejavnikov graditi močno notranjo disciplino zaposlenih
    – da se ne bi bal ljudi, ki so boljši od mene na določenih področjih
    – da bi znal dobro poslušati
    – da bi zanl v ljudeh prebujati najbolše
    – da bi zanla vzpodbujati time, v katerih bi deloval k skupnemu sprejemanju odločitev
    – …..
    – DA BI SE TEM IDEALOM VSAJ PRIBLIŽAL.

    Ja, dobri šefi so res dar.

  • Pingback: Spoznala sem jo… « Valentina N.()

  • Edino to me zanima,Val, zakaj si ta svoj post ping-ala ..ali kakor koli se temu reče 😉 na tale moj prispevek o šefih. Pa ne da sem bila tako “bossy”? 🙂

  • Val

    Nope…v tem prispevku si me tako lepo pohvalila v uvodnem delu, da je bilo pač treba to nekak na moj prispevek navezat:)
    Bossy? hmm…ne vem, do mene ne, kako pa te vidijo tvoji podrejeni, za to pa imam malo premalo informacij;) Pa pišuka, kak bi se pa res lahko opogumil in napisal, kaka si kot šefica a ne?:)

  • Ne gre to kar tako. Si predstavljaš, da vsi tvoji kolegi berejo tvoj blog …ali še huje berejo blog tvojega šefa …..in ti bi zdaj NJEMU nekaj zapisala ….
    – OK, če ti gre šef na živce, itak ne moreš tega napisati, vsaj dokler nimaš že pripravljenih kufrov 😉
    – lagala ne bi, le čemu, a?
    – če pa ti je šef kul in to napišeš in vsi ostali to preberejo …..khmmm …jasno? 🙂

    Veš, kaj ….. važno je, da meni od tistega tvojega posta z lezenjem v rit, redno zjutraj na mizo dostavljajo češnje, jagode …če pa ni nič drugega pa čaj ….ma, kaj mi bo pisanje, če je tkole še bol fajn 😉

  • Val

    Khm khm…kaj pa moja provizija, ko sedaj ti dobivaš darilca???:) Malo se hecam, me veseli, da sem lahko pomagala:)
    Sicer pa saj ti si sama enkrat omenila, da si želiš, da bi kdo od tvojih kolegov napisal kak komentar? Pa saj uporabijo lahko skrivno identiteto. Sicer pa se mi zdiš zelo doprte glave in pa čisto sprejemljiva za objektivno kritiko, tako da mislim, da kovčkov mu ne bo treba pakirati. Aja, pa kaki kovčki…a vaša služba toliko daril svojim zaposlenim potala, da rabijo kar kovčke:)

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih