Skodelica kave brez čika

Share Button

Skodelica kave, dve ali tri na dan in to brez Cankarja, to je moj obvezni ritual. Zasvojena kofetarka sem, moram priznati. Tri kave na dan, od tega skoraj nujno dve navse zgodaj zjutraj. Pa bi jih še več, vendar sem se nekje morala ustaviti, kajne?

Kave ne pripravljam doma. Praktično nikoli, zato imam resno težavo ob obiskih, ki me niso vajeni, kjer se trudim pripraviti kavo in praskam po napol trdi kavi zraven pa po hiši iščem sladkor, kajti tudi tega pri nas ne uporabljamo ….. razen servirnih vrečk, ki pa jih Jaka zbira, zato se tistih ne smem dotakniti.

Pitje kave je zame Dogodek, event …. na kavo se gre, kava mora biti prava, dišeča, s slojem smetance na vrhu …. ne govorim o mlečni smetani, govorim o tisti peni, ki se naredi na dobro pripravljenjem esspresu. ESSPRESU in ne EXPRESU, kot znajo mnogokrat povedati ravno tisti natakarji, ki to dišečo tekočino dostavljajo precej neekspresno 🙂 .

Med tednom kavo pijem sama, v stalnih lokalih, kjer vedo že vnaprej, da pijem kratko brez in da je ob kavi nujen tudi kozarec vode. Vodo popijem, vendar prvenstveno jo potrebujem, ker še pred začetkom pitja kave, vanjo dodam 2-3 žličke vode. Zakaj? Pojma nimam …. navada pač. Na ta način si jo malce shladim in jo lahko takoj pijem … čeprav je to bolj izgovor, saj sem ob kavi tudi pol ure in več in je zato prav vseeno, če bi počakala nekaj minut in kava bi se shladila kar sama 🙂

Ob vikendih pa kavo pijem s Tomažem. Navsezgodaj, ko veliko ljudi še spi, se midva usedeva v avto in hop na jutranjo kavico v bližnji lokal. Sicer tam prebirava vsak svoj časopis, vendar pa je to tudi čas, ko ga posvetiva drug drugemu. Brez sodelavcev, brez službe, brez otrok, naglice ….. mirno, ob skodelici dišeče kave.

In čik? Nič. Midva ne kadiva, le kavico pijeva, zato naju je mnogokrat motilo, da iz lokala prihajava smrdeča, kot prekajene šunke.

Nedelja zjutraj je za kofetarje težavna in težko je najti lep in prijeten lokal, kjer bi ob 7ih popil skodelico kave, brez zadimljenega in še od ponoči smrdečega in popljuvanega prostora. Danes zjutraj sva se oglasilapri Tomaževem očetu za Bežigradom in nato nadaljevala na Šmarno goro, zato sva lokal iskala na predelu Bežigrada in Šiške. Ja, težka je ob pol osmih zjutraj, tako da sva iz obupa strašne odvisnosti od kofeina pristala na črpalki v Šiški in tam presenečeno ugotovila, da je bil danes najin PRAZNIK – rojstni dan nesmrdečih lokalov!

Kljub lepemu sončnemu vremenu in sedežih na vrtu, sva midva zavila v notranjost lokala. Nobene gužve, saj so vsi kadilci sedeli zunaj, nas nekadilcev, ki smo hkrati kofeinski odvisneži pa nas je očitno bore malo, notri svež zrak, klimatiziran prostor, milina! Po Šmarni pa še na eno kofeinsko dozo v Kaval. Tudi tam ponoviva zgodbo in kot edina čudaka sediva v notranjosti lokala in ne zunaj. Mega, tako sem navdušena, da bi svoj limit kavic sedaj povišala kar na 4 ali 5 🙂 .

Sem pa opazila, da je Kaval kavici povišal ceno. 1,10€ je sedaj kava pri njih. Prej je bila 1€. Je to posledica protikadilskega zakona, ker pričakujejo drastičen upad pitja kave?
1,10 je dokaj draga kava, vendar poznam hujše primerke. Mons v lokalu ob recepciji jo zaračuna 1,30 ali morda celo 1,40 …. hmja, je pač fancy 😉 , čeprav v spodnjem nadstropju dobiš ravno takšno za 30 centov manj. Absolutni slovenski rekorder, ki sem ga jaz uspela opaziti je hotel Bernardin (ali Grand hotel Emona ..kakorkoli se že imenujejo v tem obdobju), saj njihovo kavo brez cenijo kar 1,80 ali nekaj takšnega.
Saj me ne bo pobralo za cent ali dva dol ali gor, vendar me izredno moti, ko za vodo, ki jo polijejo preko nekaj zrn zmlete kave, nekateri zaračunajo kar dvakrat toliko, kot drugi ….. ker je cena same surovine več ali manj enaka in vode najbrž tudi ne porabijo bistveno več, si predstavljam, da je povečanje marže treba iskati le v potratnem vodji lokala 🙂

No, jaz redno zahajam v lokal, ki ni ne fancy niti ni na “pomembni strateški točki” – slaščičarna v Murglah. Njihova kava je solidna, cena je 0,80€, lokal je nezakajen že od nekdaj, saj se v slašičarni ne kadi pa še občutek imam, da se mi kilogrami topijo že zato, ker se vztrajno in vedno upiram skušnjavi, da bi pojedla tudi kakšno tortico.

Živel 1. maj in 5. avgust! Ahja, kdo ve zakaj 5. avgust? Ima kakšen pomembnež rojstni dan ravno na petega? 🙂

Share Button

17 komentarjev

  1. Aleksander - avgust 6, 2007 07:25

    Bil sem zasvojen s kavo do konca. Spil sem po 3 do 4 velike skodelice dnevno – 2dcl, kot da bi pil kakav. V vsaki sta bili dve zvrhani žlici kave. Imel sem že hude težave s srcem. Pa sem 5.julija letos nehal. Prvi dan je šlo ok. Drugi dan me je cel dan grozno bolela glava, pa se nisem dal. Tretji dan je bilo vse v redu. Včeraj je bilo mesec dni brez kave. Ne mika me več. Torej – če sem bil jaz tako zasvojen in me je samo drugi dan bolela glava, potem se DA nehati. Če že kdo mora.

  2. Karmen - avgust 6, 2007 10:32

    Mislim, da bi bil že čas, da greva na kavo. Kaj praviš? 🙂

  3. sasa - avgust 6, 2007 12:31

    Ja, seveda. Baje imate v Kamniku nek hud nov lokal zraven Viktorije? Bi mi prav pasalo preizkusiti tudi kamniške lokale 😉 … sicer pa ne vem, kje je tvoj novi službeni sedež in si morda čisto v moji soseski in je brez veze, da se vozim na vaš konec.

  4. Karmen - avgust 6, 2007 12:33

    Še tega ne vem, kje v Kamniku je Viktorija 🙂

    Dnevno migriram v Lj in bom tudi v novi službi (no tam ne več dnevno, pa vendarle).

  5. sasa - avgust 6, 2007 12:40

    Halo?! Ne veš kje je Viktorija? No, saj mogoče je ni več, kajti jaz postaja že ena takih, kot je že 20 let nazaj postal moj oče, ko je še leta in leta po spremembah na Cankarjevi v Ljubljani, omenjal “Tam pri Petričku”.
    Viktorija je (ali morda bila) kavarna v centru mesta pod Malim Gradom.
    Torej Ljubljana, očitno ….
    Bova dorekli zunaj “etra”, da se nama slučajno ne pridruži še kakšnih 100 bralcev mojega bloga 😉

  6. Karmen - avgust 6, 2007 12:42

    Aha. To je pa kavarna Veronika, že mnooogo let 🙂

  7. sasa - avgust 6, 2007 12:47

    Jaaaa! he, he Veronika, Viktorija … viš kako me EMŠO daje pa še sangviničnost …. men so te itak iste …vse na V, vse imajo nekaj grajskega v sebi :).
    Daj mi povej nekaj, ker se že nekaj dni mučim s tem, da bi na blog dodala opcijo prijave na komentarje in kao sem vstavila vtičnik, ampak, ko jaz komentiram tega ni. Sem pa opazila, da ti hitro reagiraš na moje odgovore in sedaj pomislila, da te opcije samo jaz ne vidim, ker sem avtor ???

  8. Karmen - avgust 6, 2007 12:52

    Saša res je in drži, tvoje komentarje lepo dobim na mejl, ker sem pokljukala.

    Ti verjetno itak dobivaš komentarje na mejl, če imaš v WordPressu že tako nastavljeno.

  9. Darči - avgust 6, 2007 21:09

    Hej.

    Jaz se pa svojiim dvem kavicam ne odrečem. In tako kot pravi saša dve esspresi, po možnosti Illy 🙂
    Zjutraj za dobro jutro pa en zeleni čaj z limono 😉

  10. sasa - avgust 6, 2007 21:13

    Hej, Darči ..ti si my kind of type ….. tudi meni diši Illy. Pa zeleni čaj tudi, le da ga jaz izboljšujem s sojinim mlekom. Ja, ja, saj slišim, da se v zelenega ne daje mleko, ampak meni paše 😉

  11. Naca - avgust 6, 2007 23:46

    Meni niti ni tako pomembno kje, po koliko;) in koliko jih spijem seveda samo ta dobrih kavic.. najpomembneje mi je s kom jo pijem!

    Kaj pa najina kava Saša?

  12. sasa - avgust 7, 2007 08:02

    Joj, Naci ,…ja, ja. Saj vem, s prijatelji jo je pit najlepše, ampak kaj ko ti prijatelji včasih pozabimo, da je treba prijateljstvo negovat.
    Saj vem, da smo čudaki, kajti za kavico dveh prijateljic, ki obe živita v Ljubljani, res naj ne bi bil težek problem, urediti kakšen sestanek ob kavi …. pa kaj, ko vem, da imaš gužvo ti, potem pomislim, da jo imam tudi jaz (no, saj jo imam) in si rečem, da bova že naslednji teden … pa naslednji teden … in potem mine mesec in jaz spijem skoraj 100 kav brez dobre družbe.

  13. Val - avgust 8, 2007 07:58

    Ah kava…včasih se mi zdi, da je to le še eden izmed izgovorov za druženje ali pavze, nekako podobno cigaretom. Pa me vedno znova “napadejo”, da brez kave se enostavno ne da živeti, češ, da jim da nujno potrebno energijo, drugače je funkcionalnost na nuli:)
    Konec koncev je pri nas kava skoraj nekaj takega kot je beseda “kleenex” v angleščini za robčke…Vsak reče, greva na kavo (redkeje se mi zdi, da na pijačo), pa čeprav nihče sploh ne pije kave:)))
    A težko se strinjam, da ni tako zelo pomembno, kakšna je kava…Če bo kava zanič, se bomo potem pogovarjali le o zanič kavi, vse drugo pa sploh ne bo prišlo na vrsto:) Sicer pa pravijo, da je prvo kavo najrijetneje spiti sam…A to drži? Nisem ravno “kofetarca” pa sprašujem:)

  14. sasa - avgust 8, 2007 08:29

    Val, sem kje zapisala, da je vseeno kakšna je kava?! Ne, absolutno ni vseeno! Kava mora biti dobra! Sem se kasneje spomnila, da nisem prav nič omenila kave v Franciji, kjer zanjo odšteješ hudo veliko …čisto v vsakem pajzlonu stane najmanj 2€, dobiš pa nagnusno obarvano župo 🙁
    Sam, v družbi, s časopisom … ma, kdo bi vedel .. vse od tega mi paše zjutraj, je pa res da si zjutraj ponavadi resnično želim nekaj časa sama zase in kavica takrat sede. 🙂

  15. Val - avgust 8, 2007 14:01

    Eh se opravičujem…Naco sem mislila, pa vidim, da je še ona napisala le, da ni pomembno koliko:) Čeprav preveč kav dela ljudi živčne:)

  16. Pingback: Že 400x pogreto » Saša Gerčar

  17. Pingback: Ko v glavi naredi “klik” « Hujšanje s Sašo

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih