Že 400x pogreto

Share Button

Saj vem, saj vem … in o tem sem poleg 289.999 drugih blogerjev pisala tudi jaz in moj sin, ampak danes sem imela zanimivo diskusijo z znancem, ki ima v lasti en lokal. Tak malo bolj pijankarski kafič ….. upam, da mi ne bo zameril takšnega opisa 😉 , ampak nekako je za zgodbo pomembno, da razjasnim kakšna je bila struktura njegovih obiskovalcev. To ni fancy šmensy lokal, kjer si mladina naroči cocktaile, kozarček penine ali kratko kavo ob kateri potem sedijo nadaljnjih 5 ur. To je tak lokalček, kjer se narod ustavi tako mimogrede, popije skodelico kave, šilce žganja, špricer, pir in vse to kar tako mimogrede ob šanku … ali pa posedijo za 15 do 20 minut pred začetkom dela in si ob kavi obvezno prižgejo cigaret.

Njegov lokal danes sameva, odpustil je eno natakarico, odpovedal čistilko …. pozimi bo še huje.

Hmja!
Veste jaz sem ena tistih nekadilk, ki je vesela, da bo sedaj kavico popila brez puhanja pod nos in brez prekajenih oblačil. Ne sovražim kadilcev, ne želim jih metati ven, celo moti me, da nas bodo od sedaj naprej, prijatelji, ki kadijo, sredi najboljše debate ob večerji, zapuščali in zmrzovali pred vrati. Pa vendar sem se tega zakona veselila in ga komaj pričakovala. Priznam, sebično, ampak jaz sem ena pripadnic manjšine, ki pijemo kavo v lokalu in zraven ne stiskamo čika med prsti. Izredno rada hodim v lokale, sem zaprisežena kofetarica in to tiste tekočine, ki priteče iz avtomata in ne tiste po kateri plavajo neki čudni delci in so jo kuhale naše mame in babice. Vsak dan vsaj 3 kavice v lokalu pa še kakšno lahko kosilo, včasih kakšna večerja s prijatelji ali družino in priznati morate, da je moja prisotnost po teh čudnih nagužvanih, prej zakajenih prostorih, prav pogosta.

In dim me moti. Res me moti. Ni princip, ni teženje, ampak enostavno dima ne maram. Solzijo se mi oči, smrdi mi pod nos, smrdi mi obleka in ob tem, da zapravljam ponavadi čuda denarja za razne parfumske vonjave, se res sprašujem, če mečem denar skozi okno, ko se vsa nafrišana potem 3x na dan nasmrajam v inkubatorjih polnih dima. Da ne govorim o tem, kakšni so občutki, ko mi med obedovanjem pod nos privijuga vonj kakšne cigare. Bljak!

Bi kadilce zato metala ven? Ne, ne bi, mislim, da bi se dalo zadevo rešiti tudi drugače, vendar ne tako, kot je bilo zastavljeno nekaj let nazaj. Ločeni prostori za kadilce in nekadilce! Ja, my ass! Nekadilci smo majhna tržna niša in zato smo v lokalih dobili “kazenske sobe”, če smo jih sploh dobili.

Joe penas – na nekem čudnem majhnem balkončku, kamor je itak prišel ves dim, saj se zrak dviga, kajne??!!!

Ursula – 80% lokala za kadilce, za nekadilce pa neka napol prazna sobica povsem na koncu lokala

DaBuda – lokal, ki so ga odprli pred kratkim in midva s Tomažem sva tja zašla še pred uvedbo kadilskega zakona. Lokal se nahaja v treh nivojih. Prostor za nekadilce je v KLETI.

Slaščičarna Karamela – kamor hodim na kavo pred službo. Tja hodim predvsem, zato ker sem se umaknila kadilcem. Miroljubno, po svojem izboru. Mislite, da se tam ni kadilo? Še slabše, namesto pepelnika se je uporabljalo podstavne krožničke.

In še bi lahko naštevala.

In sedaj je vojna med kadilci in nekadilci, lokali bodo propadali, veliko ljudi bo ostalo brez služb, ljudje pa itak ne bodo nehali kaditi. Se res ni dalo drugače? Morda pa bi sedaj, če bi lahko kolo časa zavrteli nazaj, lokali raje več prostora namenili nekadilcem, vložili več denarja v prezračevalne naprave, kadilci pa bi se resno držali le tistih lokalov in prostorov, kjer se resnično lahko kadi …. če bi vedeli, kaj nas čaka, kajne?!

Share Button

2 komentarja

  1. peter - september 3, 2007 23:12

    Čao! Ja zakon je prinesel svoje. Tisto kar sem predvideval se resnično dogaja. Poznam polno lokalov, ki sedaj samevajo, ker nimajo terase. Prav zadnjič, sem se za foro z lastniki pogovarjal . Sej veš, kot kelnarja, me marsikaj zanima. In kaj sem Zvedel? Razmišljati so začeli o zaprtju, ker še vedno velja tisto, da v lokale hodijo po večini le kadilci. Nekadilci hodijo samo, če so v družbi kadilcev….Lahko ti povem v številkah: Če je nek lokal pred zakonom kasiral caa. 500 eur dnevno, jih sedaj, ko je zakon le 40- 80! To pa niti za stroške ni. Seveda govorim o lokalih, ki nimajo terase in ki ne strežejo hrane….

  2. sasa - september 4, 2007 13:57

    Jah, sedaj smo bili ravno v Berlinu. Tam ta zakon (še) ne obstaja v tako kruti različici. Najprej sem mislila, da imajo prav tak sistem, kot po novem pri nas, saj je bila večina lokalov praktično nezakajenih, potem pa ugotovila, da ponekod pepelniki le obstajajo tudi v notranjosti gostilniških lokalov ….ja, celo v restavracijah se je kadilo. Ob tem smo vsi trije člani naše družine ….. vsi nekadilci ….vsi veseli nezakajenih prostorov, razmišljali ravno o tem, kako bodo lokali propadali in da bi bilo zelo fino, če bi “pajzli” še vedno dovoljevali kajenje znotraj lokala, vsak lokal, ki pa ima vsaj kakršen koli možen prigrizek pa naj bi imel popolno prepoved kajenja …. na ta način bi bila zadeva malce boljša, kajne?
    Res je, da se navade ljudi težko spreminjajo in večina nekadilcev že leta in leta ne hodi množično po lokalih. Imam prijateljico, ki pravi, da si kavo pač vedno raje pripravi doma, ker noče smrdeti, kot prekajena šunka. Sedaj bi lahko kavo pila zunaj brez prekajanja, vendar kaj, ko ima doma lep in krasen kavni avtomat in krasne kavne šalčke 🙂 in predvsem je navajena takšnega načina uživanja kave. Navade pa se spreminjajo zadnje …sploh, če jih ne spremenimo na tako krut način, kot je zakon. Morda pa bi morali sedaj uvesti zakon, da morajo nekadilci vsaj 2x na teden obiskati kakšen lokal? 🙂

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih