Rusov je bilo kot Rusov

Share Button

Nešteto zgodb imam iz preteklega tedna. Zanimivo, kako postane svet zanimiv, ko stopiš iz dnevne rutine in počenjaš popolnoma druge stvari, kot navadno.

Torej; Portorož, hotelski komleks Bernardin … v glavnem Grand hotel Bernardin, nekoč imenovan Emona …. sicer pa le zakaj Slovence tako veseli non-stop menjavati imena, grrr ….. še dobro, da tudi tega hotela niso poimenovali Pučnik, Janša ali kaj podobnega …. 1 teden garanja za ekipo osmih ljudi iz naše pisarne in pa še nekaj zaposlenih iz naših tujih pisarn, 1200 obiskovalcev, kup tujih jezikov, največ je bilo slišati ruskega, prekrasno vreme in uspešno izpeljan projekt.

Slovencev praktično ni bilo …. no, kakšnih 15 se jih je hitro porazgubilo med množico tujcev, tako da sem imela ves čas občutek precejšnje “izgubljenosti” … v bistvu je precej osamljen občutek, ko se ves teden okrog tebe giblje množica ljudi, ki govori rusko, romunsko, madžarsko, češko, poljsko …. ti pa z njimi kljub znanju kar nekaj tujih jezikov, ne moreš komunicirati. 🙁

Seminar, ki smo ga organizirali naj bi pokrival celotno Evropo in naj bi ga organizirali vsake dve leti. Nanj naj bi bili vabljeni le tisti ljudje, ki so v svojem poslu mrežnega marketinga že dosegli nek določen nivo. Za poznavalce lahko povem, da naj bi dosegli značko Silverja. Do sedaj smo še nekako držali tempo, letos pa naj bi bilo potencialnih obiskovalcev okrog 3000 ali morda celo 4000 in zanje bi naj nekje v Evropi našli kraj, ki nudi nekako centralizirane namestitve za toliko ljudi, dvorano in pa kakšno restavracijo, kjer bi lahko hkrati gostili vse obiskovalce (nekakšna gala večerja). 3000 ali več v Evropi? No go!

Torej smo se prilagodili: zvišali smo kriterij in na tak seminar so bili tokrat vabljeni le tisti od Golda (višja značka od Silverja) naprej, Evropo smo “razpolovili” in v letošnjem letu gostili nekakšen vzhodni blok, drugo leto pa bomo gostili zahod, kamor smo umestili tudi Slovenijo, Hrvaško, Grčijo in Turčijo. In naslednje leto je v igri ponovno Portorož, zato v septembru ponovno ne računajte name 😉

In tako bom imela priložnost primerjati neke splošne lastnosti vzhodnih in zahodnih nacij. Iz izkušenj, ki jih imam do sedaj, lahko že tokrat povzamem nekaj lastnosti, ki sem jih opazila tokrat.

Saj vem, da je posploševanje zelo napačna zadeva in da to absolutno ne velja za vsakega posameznika …. pa vendar; Rusi, ki jih je bilo več kot polovica v razmerju do vseh ostalih narodov, so izredno agresivna nacija. Tuji jeziki niso nekaj, kar bi jih zanimalo …. so pač veliki in ne potrebujejo znanja. Nisem dobila občutka, da bi stvari kradli ali želeli nepošteno pridobiti, so pa iz našega prodajnega pulta kot blisk izginjali vsi svinčniki, ki smo jih morda le za trenutek pustili na pultu. Zdi se mi, da so vedno mislili, da je vse kar jim pride na pot namenjeno prav njim in to so si brez težav tudi vzeli.

Seminar se je začel z manjšo skupino ljudi (400) in se po 3h dneh, v petek povečal na 1200. V petek smo za vse udeležnce pripravili sprejem na plaži hotela Bernardin. Koktejli, piškoti, kanapeji, živa glasba, sončni zahod …. res lepo. Vse do trenutka, ko smo vsem čakajočim odprli dostop do prigrizkov. Krdelo, vam rečem …. usuli so se na plažo, kot da bodo zamudili kaj življenjsko pomembnega, grabili kar se je dalo, nekateri pograbili cel pladenj prigrizkov in jih odnesli s seboj k svoji skupinici ljudi in imeli tam takorekoč privat piknik 🙂 V petih minutah je bilo izpraznjeno vse, kar smo pripravljali več ur.

gd-portoroz-2.JPG

gd-portoroz-1.JPG

gd-portoroz-3.JPG

Zanimiv kaos se je zgodil tudi v soboto zjutraj. Od 9h-10h zjutraj smo imeli krajši sestanek za 900 ljudi, ki naj bi se jim ob 10:30 pridružilo še preostalih 300. Ljudje so imeli namestitve po hotelih in seveda v vsakem hotelu zajtrk, zato smo računali, da bomo vse goste pogostili s kavo, sokovi, vodo in prigrizki ob prvem daljšem odmoru in ne takoj zjutraj. Ob 10h so natakarji iz hotela začeli pripravljati mize in nositi velike kanistre kave (saj si predstavljate pogostitev za 1200 ljudi, kajne 🙂 ) Postavljanje se je spremenilo v nočno moro saj so ljudje, ki so čakali na to, da se odprejo vrata, dobesedno planili na vsak avtomat in onemogočali, da se karkoli postavi v miru. Nabirali so si lončke za kavo, hodili z njimi naokrog, čeprav kave še sploh ni bilo, grabili po kozarcih …. nekateri obiskovalci, ki so bili v dvorani, so kljub temu, da je predavanje v dvorani še teklo, prihajali ven in to skozi katerakoli vrata je bilo mogoče, čeprav je bilo veliko njih namerno zaprto in nanje nalepljen list, da ni izhoda (hotel žal ni imal ključa, da bi jih zaklenili ….grrr) ….. zaposleni smo letali okrog, jih usmerjali nazaj, poskušali mahati z rokami …… natakarji so grabili kozarce, da ne bodo razgrabili vsega 🙂 mislim ….. 15 minut kaosa, ki smo ga na srečo umirili tako, da sem prosila povezovalca programa, naj pove (in to je bilo prevedeno v vse možne jezike) naj se ljudje obnašajo poslovno in situaciji primerno.

Zakaj omenjam Ruse? Ker je druga največja nacija, ki je bila tam prisotna-Romuni, njihovo pravo nasprotje. Umirjeni, skromni, prijazni in čeprav tudi oni večinoma ne razumejo tujih jezikov, so se večinoma potrudili in poskušali razbrati naš “telesni jezik”.

Ostali? Hmja, ne vem, so se razgubili v poplavi Rusov in Romunov.

Bo zanimivo vse to primerjati s Skandinavci in Nemci …. naslednje leto 12. septembra bo teh “kot Rusov” 😉

Share Button

2 komentarja

  1. Pingback: Štartam znova « Hujšanje s Sašo

  2. Pingback: Obiranje, kvantanje, kokodakanje and com. » Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih